Ptuj - Že 59. ptujsko Kurentovanje se je tudi zares začelo - danes s povorko pustnih mask in likov po ulicah starega mesta. »To je največji festival ohranjenih pustnih običajev in mask v tem delu Evrope,« poudarja vodja kurentovanja
Branko Brumen, ki je obenem tudi glavni tajnik Evropskega združenja karnevalskih mest. In dodaja, da je posebno slovesnost temu dogajanju dodalo srečanje kar štirih »kožuharjev«, ki so pod Unescovo zaščito.
FOTO: Tadej Regent/Delo
Na ptujskih ulicah so se tako danes s kurenti razkazovali tudi drugi trije kožuharji, ki so prav tako kot predlani kurenti že dobili mesto na Unescovem seznamu nesnovne dediščine in s tem postali nesporna svetovna dediščina. Na Ptuj so prišli bolgarski sourvakarji, pridružili pa so jim še hrvaški zvončarji in buše. Poleg teh pa je v povorki sodelovalo še osem drugih etnografskih skupin iz šestih držav. Ob njih pa seveda tudi cela plejada slovenskih pustnih likov, ob čemer je treba povedati, da nekateri neradi odidejo iz svojega kraja. Zato je ptujska etno povorka tudi takšen izjemen dosežek, ker uspe na eni prireditvi prikazati skoraj vse, kar pustnega premoremo v Sloveniji. In tega seveda ni malo, saj je naša deželica v celoti razdeljena na posamezna šemska območja in na vsakem se je ohranila vrsta pustnih običajev. Zardi tega mnoga slovenska mesta in tudi manjši kraji na pustno nedeljo in pustni torek pripravljajo povorke, na katerih želijo videti svoje domače maškare. Zato je bilo pred dvema in več desetletji tudi precej nesporazumov, zakaj na pustno nedeljo nekateri znani liki niso bili v glavni ptujski nedeljski pustni povorki. Uvodna ptujska povorka dva tedna (ali pa v kratkem pustnem času le teden) pred pustno nedeljo pa je odlična organizacijska zamisel in rešitev, ki ustreza večini ohranjenega slovenskega pustnega predstavljanja.
FOTO: Tadej Regent/Delo
Današnji sončni dan sicer ni pričaral resničnih okoliščin za kurente, ki morajo s svojimi obhodi in norenjem preganjati zimo, a je bil zelo prizanesljiv do številnih gledalcev, ki so na mestnih ulicah navdušeno pozdravljali in spremljali ta bogat pustni sprevod.
FOTO: Tadej Regent/Delo
Kurentovanje ima svojega princa karnevala in letos opravlja te naloge
Darko Cafuta, ki si je za to priložnost nadel naziv baron Jakob Zekeli Videmski - tako kot vsi poprejšnji princi po resnični zgodovinski osebnosti. Pred mestno hišo mu je ključe za upravljanje in vodenje mesta v pustnem času danes pred začetkom povorke predala ptujska županja
Nuška Gajšek, vrniti pa ji jih mora na večer pustnega torka, ko bodo na Ptuju pusta pokopali in zaključili letošnji dolgi peti letni čas, kot pravijo pustnemu času med svečnico in pustnim torkom. Dotlej pa Ptuj in mnoge okoliške kraje čaka še izjemno veliko pustnih dogodkov, norčij, prireditev in zabavljaštva.
FOTO: Tadej Regent/Delo
Komentarji