Za 200.000 e-vozil nam bo zmanjkalo elektrike

Ljubljana – Čez dva tedna je napovedan prvi javni posvet o dopolnjenem osnutku nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga mora država pripraviti do 31. decembra, a je že zdaj jasno, da ne bo upoštevala tistega dela priporočila evropske komisije, ki zvišuje prag deleža energije iz obnovljivih virov (OVE) do leta 2030 na za zdaj nedosegljivih 37 odstotkov. Največja ovira je promet.

Slovenski osnutek NEPN, ki ga je Slovenija posredovala evropski komisiji decembra lani, je temeljil na podlagi v preteklosti sprejetih dokumentov in odločitev, kot so, denimo, strategija razvoja Slovenije do leta 2030 in dolgoročna strategija za spodbujanje naložb v prenove stavb. Cilj, po katerem bomo do leta 2030 dosegli 27-odstotni delež OVE v bruto rabi energije, je bil povzet po strategiji razvoja Slovenije do leta 2030.



Junija je komisija naš osnutek zavrnila in nam priporočila povečanje ambicij na področju OVE na 37 odstotkov do leta 2030. »Komisija je Sloveniji dala jasna in zelo dobrodošla priporočila k celoviti posodobitvi osnutka NEPN,« so se za Delo odzvali na ministrstvu za infrastrukturo (MIZ), »vendar pa v delu, ki obravnava dvig ambicij na področju OVE, komisija ni upoštevala pomembnih nacionalnih okoliščin iz osnutka NEPN, čeprav je to dolžna storiti.« Priporočila komisije, smo še izvedeli na MZI, bo naša država upoštevala »v največji možni meri« oziroma bo hkrati »ustrezno obrazložila, zakaj dela priporočil ne upošteva«.

Prvič bo napeto že 3. septembra

Prvi odločilni dan D za slovenski NEPN, s katerim bodo postavljeni novi temelji upravljanja energije Unije, bo že omenjeni javni posvet o celoviti presoji vplivov na okolje 3. septembra na MZI. Glede na pet področij, na katerih bo treba sprejeti ukrepe – med njimi so najpomembnejši razogljičenje ter energetski učinkovitost in varnost – in glede na stranske udeležence, ki so se vključili v postopek (to so Društvo za proučevanje rib Slovenije, Moja Mura, Muzej norosti, Umanotera, Focus, društvo Prihodnost in
Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC), se napoveduje vroča razprava. Jasno je, da je pri doseganju nizkoogljičnih ciljev najbolj problematičen promet in da bi veriga HE na Savi vse potrebe e-mobilnosti do leta 2030 pokrila šele skupaj s HE na srednji Savi.

Teh pa vsaj še desetletje ni mogoče pričakovati, poleg tega je Arso zaradi pritožbe Društva za proučevanje rib Slovenije že marca v ponovni postopek vrnil okoljsko soglasje za zadnjo, šesto v verigi HE na spodnji Savi – HE Mokrice. Osnutek okoljskega poročila je sicer nastal v konzorciju Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo, družba ZaVita in družba Stritih, svetovanje za trajnostni razvoj.

Do leta 2030 potrebujemo 200.000 e-vozil

Nedavna razprava o Savi glede podnebnih sprememb v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je pokazala, da moramo poleg že znanih ukrepov v javnem in potniškem prometu zagotoviti, da bo do leta 2030 med osebnimi vozili 17 odstotkov ali kar 200.000 električnih vozil oziroma hibridov, med lahkimi tovornimi vozili pa 12 odstotkov ali 11.000 električnih vozil, za kar vse bi potrebovali 22.300 polnilnic. GZS navaja, da bi pri predpostavki, da vozilo na leto povprečno prevozi 15.000 kilometrov ter pri tem na sto kilometrov porabi 25 kilovatnih ur, znaša njegova letna poraba energije 3750 kilovatnih ur. Pri 200.000 vozilih to pomeni 750 gigavatnih ur. Kje dobiti dovolj energije?

Srednja letna proizvodnja obstoječih HE na spodnji Savi naj bi znašala 680, načrtovanih devetih na srednji Savi pa okoli tisoč gigavatnih ur. Brez srednjesavske verige bo cilj e-mobilnosti nemogoče doseči kljub podporni shemi za proizvodnjo električne energije iz vode, vetra, sonca in geotermalnih virov, iz biomase, bioplina, odlagališčnega plina in plina čistilnih naprav ter iz biološko razgradljivih odpadkov.

Po podatkih MZI je 30. junija letos podporna shema vključevala 3864 enot s skupno nazivno močjo 414 megavatov. Poleg povečane porabe zaradi e-mobilnosti se bo poraba predvidoma povečala tudi zaradi množične uporabe toplotnih črpalk. Poraba gospodinjstva, ki zdaj pokuri 4000 kilovatnih ur na leto, se bo po letu 2030 po navedbah GZS potrojila.