Z zahodom primerljivi v teoriji, v praksi ne

Kranj – Ali je varstvo človekovih pravic v Sloveniji učinkovito ter ali je njegovo razhajanje v teoriji in praksi zgolj mit ali realnost, to sta bili ključni izhodišči akademskega foruma Nove univerze ob izidu knjige profesorja za pravo človekovih pravic dr. Jerneja Letnarja Černiča Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi.

Avtor je bil nedvoumen – varstvo človekovih pravic v Sloveniji je formalno primerljivo z zahodnoevropskimi državami, v praksi pa v določenih segmentih stopica daleč zadaj. »Slovenija se v mednarodni javnosti predstavlja kot skrbnik človekovih pravic, podprla je resolucije o obsodbi zločinov proti človeštvu v Burmi, Siriji in drugod, doma pa podobne kršitve ostajajo neobravnavane. Državne ustanove in nevladne organizacije se posvečajo skrbno izbranim temam, pogosto pa zanemarjajo državljanske in politične pravice ter svoboščine,« je prepričan Letnar Černič.



Opozarja na ideološko arbitrarnost varovanja človekovih pravic, ko njihove kršitve presojamo z lastnega svetovnonazorskega vidika. »Če imaš v naši družbi drugačno stališče kot večina, bo padalo po tebi, deležen boš diskvalifikacij, označen pa za radikalca, rasista, ksenofoba.« Slovenska družba se ne zmore poenotiti niti o temeljnih načelih, na katerih je zasnovana naša država. »Če zanikamo enakost človekovih pravic, ne glede na to, na kateri strani so bile storjene, zanikamo tudi človeško dostojanstvo. Če bomo ob človekovih pravicah, ki nam niso všeč, le zamahnili z roko, ogrožamo prihodnost družbe.«

Ozkost nevladnih organizacij

Filozof dr. Rok Svetlič poudarja, da skrb za človekove pravice nekaterih ni skrb za človekove pravice. »Človekove pravice nekaterih so leseno železo in okrogel trikotnik. Človekove pravice so nedeljive. Vključeni morajo biti vsi, od prvega do zadnjega, vse družbene skupine v vseh obdobjih.« Spotaknil se je ob nevladne organizacije, ki po definiciji na to problematiko gledajo širše kot vladne politike, »žal pa se mi zdi, da pri nas pogosto gledajo bolj ozko, enostransko, hkrati pa nezasluženo dobivajo preveliko pozornost.«

Vrhovni sodnik Jan Zobec je poudaril, da je temelj naše državnosti človeško dostojanstvo, saj je Slovenija utemeljena prav na njem, osamosvojila se je zaradi varovanja človekovih pravic. »V odnosu do sedanje in nekdanje države slovensko telo niha in je razdeljeno. To je podobno, ko če bi Nemčija nihala med totalitarno ureditvijo, ki je zanikala človeško dostojanstvo, in moderno ureditvijo, ki na tem temelji. Nemci so se znašli v popolnem moralnem niču, ko je bilo sramotno biti Nemec, a so svojo identiteto našli v ustavnem patriotizmu,« je dejal Zobec.