Z robotom nad moške težave

Ljubljana – November se zadnja leta simbolično preimenuje v movember, mesec ozaveščanja o rakih, ki prizadenejo moške. Rak prostate je že eden takšnih, a ne edini. O zdravju prostate in uroloških rakih smo se pogovarjali s predstojnikom Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana doc. dr. Tomažem Smrkoljem, dr. med.

Številne moške po srečanju z Abrahamom začnejo počasi pestiti tudi težave s prostato, ki se pogosto kažejo kot težavno odvajanje vode. Nekateri jih začutijo že prej, nekateri kasneje, tako da trdnih pravil pri tem ni. Tako pravi naš sogovornik doc. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., specialist urologije in predstojnik Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana, ki nam uvodoma pojasni, da je prostata moški spolni organ, čeprav večina ljudi zmotno misli, da je del sečil. »Res pa je, da je prostata povezana s sečili, saj obdaja sečnico. Njena glavna funkcija pa je, da prispeva velik del semenske tekočine.«
Urologi po novem govorijo o težavah spodnjih sečil, ki niso nujno povezane s povečano prostato, vsekakor pa so njihov vzrok spremembe, povezane s staranjem. Večinoma gre za težave z uriniranjem zaradi povečane prostate, ki se s starostjo poveča in stiska sečnico.





»Poleg povečane prostate gre lahko tudi za čezmerno dejavnost mehurja brez povečane prostate, lahko imamo tako imenovano nočno poliurijo, kar pomeni čezmerno izločanje urina ponoči. Gre za redko težavo, zaradi katere gospodje ponoči vstajajo in izločajo veliko tekočine, kar je normalno, če imaš poln mehur. Potem pa so tu še druge redkejše stvari, lahko so to kamni v mehurju, okužbe sečil, lahko je konec koncev tudi tumor na mehurju, ki draži steno mehurja in ima človek občutek neizpraznjenega mehurja,« razloži dr. Smrkolj.

Izvemo še, da se težave s prostato lahko začnejo pojavljati že v 40. letu starosti, a večina jih prvič začuti po 50. letu.

Kdaj k zdravniku?

Težave s prostato lahko omilimo s pravilno prehrano in pijačo – ta pristop v stroki poimenujejo higiensko-dietni režim. Pri tistih, ki imajo blage težave s prostato, pomaga, da ne pijejo žganih pijač, kave, gaziranih hladnih pijač in ne jedo začinjenih jedi. Kadar pa so težave velike in je prostata močno povečana, ti ukrepi večinoma ne zaležejo.Dr. Smrkolj svetuje, da se k osebnemu zdravniku odpravimo takrat, ko nas težave s prostato začnejo motiti. Naš zdravnik bo že pred napotitvijo k specialistu urologu opravil določene preiskave in tako olajšal nadaljevanje diagnostike in zdravljenja. Nekoč so težave s povečano prostato odpravljali predvsem z operacijami, danes pa je na voljo nabor učinkovitih zdravil. Ob težavah s prostato pa moramo pomisliti tudi na raka prostate.

Urologi so se v zadnjem času soočali z dilemami, koga in kdaj testirati za raka prostate. »Evropsko združenje urologov je že spremenilo svoje smernice, saj ni jasnih dokazov, da bi se presejanje celotne populacije na koncu odrazilo v večjem preživetju bolnikov z rakom prostate. Pri presejalnih testih, kot sta Svit in Dora, opažamo večje preživetje populacije prav zaradi teh testov, pri meritvah PSA pa tega ni. Zato po novih smernicah evropskih urologov merimo PSA pri dobro poučenih moških, ki jim bodo pozitivni rezultati koristili,« razlaga dr. Smrkolj in nadaljuje: »Nove smernice govorijo v prid diagnosticiranju pred presejanjem, pri čemer pa ocenimo tudi biološko starost bolnika.«

Številne moške po Abrahamu začnejo pestiti težave s prostato.
Težave s prostato lahko omilimo s pravilno prehrano in pijačo.
Podobno učinkovito kot operacija je lahko tudi obsevanje.

Od poletja tudi robotska operacija

»Za odkrivanje raka prostate še vedno uporabljamo merjenje PSA v krvi in digitalni rektalni pregled. Poleg PSA, ki je precej širok marker, poznamo še nekaj dodatnih markerjev, s katerimi lahko ocenimo, ali je pri bolniku smiselno delati tudi biopsijo prostate in kdo je bolj ogrožen. V zadnjem času smo si začeli občasno pomagati tudi z magnetno resonanco (MR), ki jo uporabljamo za tako imenovano ciljano biopsijo. Če se pri bolniku odločimo za ponovno biopsijo, ker je bila prva negativna, najprej naredimo MR in šele nato delamo biopsijo na tistem delu, kjer MR pokaže, da je nekaj narobe. Prihodnje smernice, ki so v pripravi, pa bodo priporočale MR-diagnostiko, na podlagi katere se bomo odločali za biopsijo. Namreč polovica biopsij je običajno negativnih. Drži, da MR nekaj stane, a tudi biopsija ni brezplačna. Pa še boleča je za pacienta,« pravi dr. Smrkolj.

Terapije raka prostate se razvijajo v smeri, da bi bile manj neprijetne za bolnika. »Več je manj invazivnih metod, od laparoskopske do robotske operacije, ki jo od junija dalje izvajamo tudi na ljubljanski urologiji. Podobno učinkovito kot operacija je tudi obsevanje. Smo se pa v zadnjem času odmaknili od tako imenovanega aktivnega opazovanja pacientov, ki je bilo pred leti zelo popularno, predvsem za gospode, ki so hoteli obdržati spolno funkcijo. Vendar pa takšno opazovanje psihično obremenjuje pacienta.« Izvemo še, da po sistemskem zdravljenju posežejo takrat, kadar se rak prostate razširi na bezgavke in oddaljene organe.

»Nekoč so uporabljali hormonsko zdravljenje z estrogeni, zdaj pa posežemo tudi po tako imenovani kemični kastraciji, ki je v začetku zelo uspešna, a nekaj rakavih celic ji kljub temu lahko pobegne. Uveljavila se je tudi kemoterapija, ki jo lahko kombiniramo s hormonskim zdravljenjem. Obstaja tudi zdravilo alfa radin, ki se veže na rakave celice in jih obseva. So pa to relativno draga zdravila, ki so v domeni onkologov,« razloži sogovornik in poudari, da tudi metastatski rak prostate postaja kronična bolezen, in ne konec življenja.

Zahrbtnejši od raka prostate je rak mehurja

Urologi se ukvarjajo tudi z zdravljenjem drugih rakov, med katerimi sta tudi rak testisov in rak mehurja. Prvi ogroža predvsem mlajše moške med 20. in 40. letom, a gre za dobro ozdravljiv rak, če je le pravočasno odkrit, zato dr. Smrkolj poudarja pomen samopregledovanja testisov in obisk zdravnika, če začutimo katero nepravilnost.

Zahrbtnejši od raka prostate in testisov je rak mehurja, za katerim lahko obolijo tako ženske kot moški. »Rak mehurja je posledica kajenja in nekaterih aromatskih snovi, kot so razna razredčila, laki za lase, ki so jim bili bolniki izpostavljeni več let,« pove dr. Smrkolj in nadaljuje: »Največjo nevarnost predstavlja dejstvo, da tumor na mehurju zelo pozno opozori nase z nebolečo krvavo vodo. Takšen simptom je znak za alarm.

Pri teh bolnikih opravimo pregled mehurja skozi sečno cev z optičnim instrumentom, s katerim obenem tudi postrgamo tumor za nadaljnje preiskave. Te nam povedo, ali je rak omejen na sluznico ali je že prodrl v mišice mehurja. V vsakem primeru opravimo še računalniško tomografijo (CT) zgornjega votlega sistema ledvic in čim prej pristopimo k operaciji, če se ta izkaže za potrebno. Kadar rak prodre v mišico, moramo opraviti radikalnejši poseg. Največkrat svetujemo odstranitev mehurja in njegovo rekonstrukcijo iz črevesja ali z vrečko.«

Kaj pa če se bolniki s tako radikalnim posegom ne strinjajo ali morda niso v dobri kondiciji zanj? Kot pravi naš sogovornik, se takrat odločijo za multimodalno terapijo, pri kateri urologi odstranijo kolikor je možno tumorskega tkiva, bolniki nato nadaljujejo zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem na onkološkem inštitutu.