Z najlepšimi rastlinami pripotujejo tudi škodljivci

Velikanska škoda zaradi bakterijskega ožiga na več milijonih oljk v Apuliji in klici na pomoč iz drugih držav, kjer so zaznali isto uničujočo bakterijo, ter zlata trsna rumenica, zelo nevarna okužba trte v slovenskih vinogradih, sta le dva primera bolezni rastlin, katerih krivec je človek. Da bi ljudi bolj ozavestili o zdravju rastlin, se je evropska komisija odločila za kampanjo Ohranimo rastline zdrave, varujmo življenje.

#PlantHealth4Life je slogan večletne kampanje, ki se začenja v državah EU. Letos poteka v dvanajstih članicah, tudi pri nas, zasnovali pa so jo na zahtevo evropske komisije z namenom, da ljudi ozavestijo o škodljivih vplivih na zdravje rastlin, ki niso neposredna posledica podnebnih sprememb, temveč človekove dejavnosti, predvsem velike rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj. Evropska agencija za varnost hrane (Efsa), evropska komisija in organizacije v članicah EU s kampanjo sporočajo, da lahko škodljivi organizmi na rastlinah brez pravilnega ukrepanja povzročijo veliko gospodarsko in okoljsko škodo.

Navdušeni nad eksotičnimi rastlinami

Slovenci smo potujoč narod. Na potovanjih se pogosto navdušimo nad eksotičnim tujim rastjem, ki bi ga želeli imeti tudi na svojem vrtu ali oknu. »Lepoto« iz tujine zelo radi naročimo tudi po spletu. In ravno pred nenadzorovanim vnosom rastlin, bodisi semen ali njihovih delov, svari Efsa. Če rastline niso ustrezno pregledane in označene oziroma niso opremljene z ustreznim fitosanitarnim spričevalom, človek v domačo državo, opozarjajo, nehote zanese za rastline škodljiv organizem.

Kot pravi Katarina Groznik, vodja sektorja za zdravje rastlin in rastlinski semenski material, je pomen zdravja rastlin za blaginjo ljudi, živali in okolja v javnosti »žal pogosto spregledan«: »Škodljivci rastlin se na nova območja širijo predvsem kot posledica velike rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj. Kampanja je zato usmerjena v ozaveščanje potnikov, zaradi možnosti prenosa s semenom in deli rastlin pa tudi na ljubiteljske vrtnarje ter širšo javnost. Le s skrbjo in ustreznimi ukrepi za ohranjanje zdravja rastlin lahko zagotovimo zanesljivo preskrbo z varno hrano in trajnostno prihodnost,« je pojasnila v prepričanju, da »lahko z združenimi močmi zmanjšamo tveganje vnosa in širjenja škodljivcev rastlin ter skupaj ohranimo rastline zdrave«.

Vse več izdanih fitosanitarnih spričeval

Zdravje rastlin v naši državi sicer preverja uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki skupaj s pooblaščenimi organizacijami tudi nadzira premeščanje in uvoz rastlin in rastlinskega materiala ter sprejema ukrepe za izkoreninjenje ali zadrževanje nevarnih bolezni in škodljivcev.

Kaj je biološko dinamično kmetovanje?

Fitosanitarni inšpektorji so leta 2021 pri uradnem nadzoru pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ob vnosu opravili 6639 pregledov, pri čemer so ugotovili »neskladja zaradi manjkajočih oziroma pomanjkljivih fitosanitarnih spričeval« in odkrili tudi okužbo paradižnika z virusom rjave grbavosti plodov.

Zaradi novih trgovskih poti in vedno širšega nabora rastlin, za katere tretje države zahtevajo fitosanitarno spričevalo, pa tudi zaradi povečanega mednarodnega trgovanja po spletu v zadnjih letih narašča število izdanih fitosanitarnih spričeval, pri katerih fitosanitarni inšpektorji ugotavljajo tudi primere goljufive prakse ponarejanja listin. Leta 2021 so izdali dobrih 7600 tovrstnih spričeval, desetino več kot leto prej.

Okuženi slovenski vinogradi

Zaradi zlate trsne rumenice, ki jo pri nas že več let povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée, okužene trte slabše rodijo in v nekaj letih propadejo. Okužbo prenaša ameriški škržatek. Ker bolezen ni ozdravljiva, preprečevati pa jo je mogoče le z zatiranjem prenašalca in odstranjevanjem okuženih trt, po navedbah uprave pomeni »resno grožnjo za obstoj slovenskega vinogradništva«.

Zlato trsno rumenico so pri nas prvič zaznali v okolici Kopra leta 2005, leta 2008 je bila prvič ugotovljena v Posavju, v okolici Brežic, leto zatem še na Štajerskem. V naslednjih letih so jo odkrili v vseh vinorodnih deželah. Večji izbruhi so bili ugotovljeni v Istri, na Krasu in na Dolenjskem, v okolici Novega mesta. Leta 2021 je bil obsežen izbruh ugotovljen na ljutomersko-ormoškem območju.