Z majhnimi koraki do velikih nasmehov

Kako na Slovenski filantropiji ocenjujejo prostovoljstvo med slovenskimi podjetji? Po njihovih podatkih več kot 40 podjetij vsako leto sodeluje v najrazličnejših akcijah, vsaj toliko podjetij pa še, ocenjujejo, sodeluje samo priložnostno. Primož Jamšek, strokovni vodja programa Prostovoljstvo na Slovenski filantropiji, pravi: »Lani je samo naši organizaciji pomoč ponudilo 163 zaposlenih iz 8 podjetij, opravili so več kot 800 ur. Druge podrobne statistike ni, z veseljem pričakujem prve rezultate raziskave na tem področju, ki jo izvaja filozofska fakulteta.«

Od pobude do izvedbe je dolga pot

Ali se pozitivna energija humanosti z dobrodelnimi akcijami podjetij tako še bolj širi? Jamšek odgovarja: »Vsaka srčno podana pobuda je dobrodošla. Od same pobude do izvedbe pa je lahko zelo dolga pot. Prostovoljski, neprofitni sektor je glede kapacitet sprejema močno podhranjen. Nekatera podjetja bi na akcijo poslala 30 ali več ljudi naenkrat, kar za večino organizacij ni sprejemljivo. Organizacije, ki delamo z ranljivimi uporabniki, jim želimo ponuditi čim bolj konstantno okolje, pa tudi posebne veščine za to delo so potrebne.« Tako, razlaga sogovornik,  zaposlenih ne morejo vključiti v neko učno pomoč, lahko pa organizirajo skupna druženja, piknike. Korporativno prostovoljstvo v Sloveniji poteka večinoma v obliki skupinskih akcij, nekatere organizacije pa potrebujejo enega posameznika na dan oz. mentorski prenos znanja in izkušenj iz profitnega sektorja. Zelo dobrodošlo je, če je podjetje pripravljeno poleg zaposlenih ponuditi tudi manjšo donacijo, s katero se pokrijejo stroški materiala, ki se uporabijo v akciji (npr. kupijo barve, s katerimi prepleskajo prostore).

Ob tem Jamšek poudarja: »Korporativno prostovoljstvo je tudi zelo pomemben stik srednje generacije, generacije zaposlenih s prostovoljskim sektorjem. Ravno ta starostna skupina je zaradi današnjega sloga življenja najmanj udeležena v prostovoljskih akcijah. Tako sodelovanje pomeni tudi pomembno ozaveščanje o družbenih problemih, o katerih se ne poroča veliko ali pa so se o njih uveljavile nekatere stereotipne predstave.

Krkin teden

Številne akcije prostovoljstva, ki jih bodo izvajali krkaši, bodo od danes naprej ves teden potekale po vsej Sloveniji. V tem humanitarno prostovoljskem tednu Krke sodeluje približno petina krkašev v Sloveniji, akcije potekajo tudi po številnih državah, v katerih deluje Krka. Letos so se, kakor je povedala Elvira Medved, vodja službe za odnose z javnostmi v Krki, odzvali v 19 državah. Doslej se je teh akcij udeležilo že več kot 6000 Krkinih sodelavcev, zbrali so veliko oblačil, različnih drugih uporabnih stvari, skupaj več kot 19 ton. Zbrali so ogromno hrane tako za ljudi kot za živali, v času akcije pa so prostovoljci iz Krke tudi pomagali na Rdečem križu in Karitasu sortirati in pakirati 4900 živilskih paketov. Seveda so prostovoljci tudi pomembni krvodajalci, je poudarila Medvedova.

Letošnje akcije prostovoljstva Krkinih prostovoljcev bodo po vsej Sloveniji: sem spada zbiranje različnih potrebščin, od oblačil do obutve, hrane (v izvirni embalaži in veljavnim rokom uporabe) na več mestih na Dolenjskem, v Ljubljani in Ljutomeru kot tudi na različnih lokacijah v Termah Krka. Vse te potrebščine je mogoče pripeljati tudi na Rdeči križ ali Karitas v Ljubljani, Novem mestu in Ljutomeru, prostovoljci pa bodo na teh mestih tudi sortirali in pakirali živilske pakete ali sortirali oblačila. Posebno pozornost bodo v Krkinem tednu humanosti in prostovoljstva namenili tudi krvodajalstvu v Novem mestu, Ljubljani in Ljutomeru.

Prostovoljci iz Krke se bodo ta teden tudi družili s stanovalci domov za starejše, skupaj bodo obiskali 31 domov za starejše občane po vsej Sloveniji: od Kopra do Ljutomera, od Metlike do Radovljice. V teh domovih in tudi v kar nekaj delovnovarstvenih centrih in podobnih zavodih v Novem mestu, Ljubljani, Ljutomeru in Strunjanu bodo organizirali različne delavnice: pekli bodo piškote, zborovsko prepevali, drugod bodo urili spomin. 

Obiskovali bodo tudi varovance Mladinskega doma Malči Beličeve, Dolfke Boštjančič, Centra Janeza Levca in številnih drugih: s temi varovanci bodo šli na kopanje, organizirali t. i. Pikino olimpijado, telovadili, plesali, v Kamniku se bodo preizkusili v čebelarstvu, zeliščarstvu v lončkih ali se preprosto z njimi družili. Včasih, je povedala Simona Gorjup, pomočnica vodje službe za odnose z javnostmi, so varovanci zelo veseli, če jih prostovoljci odpeljejo na sprehod ali pa se z njimi samo pogovarjajo. Seveda so ti obiski in druženje posebno doživetje za številne slušatelje univerze za tretjo življenjsko obdobje, posebej zanimiv je tudi dan odprtih vrat  Krke. Letos jih pričakujejo kakih 2300, doslej pa se je skozi odprta vrata napotilo že prek 13.000 obiskovalcev.

Kako pomembno je prostovoljstvo v Sloveniji za tiste, ki dobrodelnost sprejemajo, kot za tiste, ki ga »izvajajo«?

Dr. Vesna Leskošek, dekanja Fakultete za socialno delo: »Prostovoljno delo je bistveno širše od dobrodelnosti. Nekateri delajo prostovoljno, da bi opravili neko dobro delo, drugi morebiti, da bi vplivali na zmanjševanje krivic ali neenakost, tretji, da bi pripomogli k trajnostni družbi in preprečevali ekološke katastrofe. Dobrodelnost je torej le majhen del prostovoljstva. Je pa prostovoljstvo v splošno korist, saj imamo od naporov nekaterih vsi lahko koristi, ne glede na to, ali smo osebno vpeti v neke dejavnosti ali ne.
Mislim pa, da sprašujete predvsem o direktnem prostovoljnem delu z ljudmi v stiski. Če imam prav, lahko rečem, da je prostovoljno delo na tem področju zelo pomembno, saj javne službe zaradi krčenja zaposlovanja in povečevanja socialnih stisk ljudi vedno težje zadovoljujejo njihove potrebe. Zato je prostovoljno delo nujno, da bi ljudje dobili vsaj neko storitev. Na primer humanitarne organizacije pripomorejo k blaženju revščine, ne morejo pa je odpraviti.

Ali nas velika dobrosrčnost Slovenk in Slovencev tudi opozarja, da je država, naš »socialni sistem« reven in pomanjkljiv?

»Ni prav, da so ljudje odvisni od dobre volje drugih ljudi pri osnovnih eksistenčnih potrebah. Ljudje bi morali imeti zagotovljeno osnovno eksistenco ne glede na to, ali so zaposleni ali ne. Dobrodelnost ja namreč vedno selektivna, bodisi da ni dostopna, bodisi da izpušča nekatere skupine ljudi ali pa ljudje te oblike pomoči ne sprejemajo, ker nočejo biti stigmatizirani. »Dobrosrčnost« ima torej svoje omejitve, saj ljudje darujejo tistim, za katere menijo, da so do njihovih darov upravičeni. Socialna država pa mora znati vključiti vse, ki pomoč potrebujejo, in mora biti univerzalna. Zato prostovoljstvo ali dobrodelnost države pač ne moreta nadomestiti.«