Z borze odhaja tudi DBS

Konsolidacija na področju borzno-posredniške dejavnosti se nadaljuje. Po naših zanesljivih informacijah se je namreč tudi banka DBS odločila za prodajo svoje dejavnosti borznega trgovanja. V kratkem bo lastnika zamenjala tudi Alta, največja nebančna finančna skupina pri nas.



Število borznih članov se bo torej v kratkem znova zmanjšalo. Z Ljubljanske borze kot rečeno odhaja DBS. Po javno razpoložljivih podatkih ima sicer 3764 strank, njen tržni delež dosega 4,9 odstotkov. Med interesenti za borzno-posredniško dejavnost DBS naši viri omenjajo Iliriko Igorja Štembergerja ter avstrijsko BKS, ki je nedavno že prevzela posle nekdanje GBH in tako postala druga največja borzno-posredniška hiša pri nas.

"Posli borznega posredovanja dopolnjujejo celovitost bančne ponudbe, sam obseg pa ne predstavlja pomembnega deleža v prihodkih banke. Tudi v celotnem obsegu ponudnikov borznega posredovanja dosega banka manjši delež. Zaradi uveljavitve nove regulative, ki ureja to področje in nesorazmernega povečevanja fiksnih stroškov, banka proučuje različne alternative, med njimi tudi možnost opustitve tega dela ponudbe, vendar končna odločitev o tem še ni bila sprejeta," so nam na naša vprašanja odgovorili iz DBS.



Konsolidacija borznoposredniških hiš se sicer s tem ne bo ustavila. V kratkem je namreč pričakovati tudi spremembe v lastništvu skupine Alta, največje nebančne finančne skupine pri nas.
 

Zakaj se trg konsolidira

Slovenski borznoposredniški trg se, kot je znano, konsolidira že od krize. Vzrok pa je dejstvo, da je trgovanja na Ljubljanski borzi dejansko malo, junija je skupni promet dosegel 39 milijonov evrov, strank prav tako ni veliko, hkrati pa stroški dejavnosti ostajajo visoki. Konkretno je tako na primer Alta Invest, ki je največja borzno posredniška hiša pri nas in ima v rokah 20-odstotni tržni delež, po dostopnih podatkih junija z borznim trgovanjem zaslužila le nekaj več kot 110 tisoč evrov.

Število borznih članov je v zadnjih letih močno padlo. Največ članov je Ljubljanska borza imela v devetdesetih letih, kar 64, zdaj pa jih je le še 12. Po borznem poku leta 2007 sta število sklenjenih poslov in njihova vrednost upadla, prav tako se je zmanjšalo število papirjev, s katerimi je mogoče trgovati na njej. Razmere so se sicer v zadnjem letu nekoliko popravile. Lani je tako po podatkih Ljubljanske borze skupni promet znašal dobrih 347 milijonov evrov in je bil v primerjavi z letom prej višji za dobre štiri odstotke. Kot že v zadnjih nekaj letih, so tudi lani pri trgovanju prevladovali tuji vlagatelji, s 56-odstotnim deležem v prometu delnic prve kotacije, je razvidno iz letnega poročila Ljubljanske borze. Ne glede na to, da se trend zmanjševanja števila borznih družb in borznih članov nadaljuje, pa je po drugi strani razveseljiva vsaj ugotovitev, da so bile na borzo uvrščene tri nove obveznice in tri nove izdaje komercialnih zapisov.