Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Vsakomur pravica do dostojne smrti

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni beg pred paliativno oskrbo. Je želja ljudi, da avtonomno odločajo o sebi in koncu trpljenja.
Novinarska konferenca društva Srebrna nit, na kateri so predstavili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. FOTO: Matej Družnik/Delo
Novinarska konferenca društva Srebrna nit, na kateri so predstavili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. FOTO: Matej Družnik/Delo
4. 4. 2023 | 14:10
4. 4. 2023 | 20:50
6:37

Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki jo po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira tri četrtine Slovencev, je po petih letih javnih razprav našel pot v državni zbor, kamor ga je odnesla nova predsednica združenja Srebrna nit Anita Caruso. Avtorji zakona upajo, da bo datum za začetek zbiranja pet tisoč podpisov v podporo pravici do dostojanstvene smrti namesto trpečega umiranja znan čim prej.

Andrej Pleterski, soavtor zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pravi, da ga podpirajo večinoma mlajši zdravniki. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Andrej Pleterski, soavtor zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pravi, da ga podpirajo večinoma mlajši zdravniki. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Po podatkih evropske komisije bo do leta 2030 delež starejših od 65 let v Sloveniji presegel 25 odstotkov. S starajočim se prebivalstvom se v družbi pojavljajo izzivi, na katere se je treba odzvati. V Sloveniji je bil dialog o tem doslej bolj ali manj dialog gluhih. V družbi je veljalo, pravi Andrej Pleterski, soavtor zakona in predstavnik delovne skupine ZPPKŽ, da naj človek ne bi posegal v lasten konec življenja: »Zdaj se je prepričanje spremenilo, saj se povečuje število ljudi, ki umirajo trpeče.« Pravica do varnega izhoda ob koncu življenja prinaša olajšanje ne le trpečemu, temveč tudi svojcem in zdravstvenemu osebju, dodaja.

Osnutek zakona, ki so ga pred letom in pol dali v javno razpravo, so dopolnili z obveznim mnenjem psihiatra, ta naj bi bil prisoten tudi pri končnem dejanju, uvedli so podpisovanje izjave o dobri informiranosti in prošnje za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ki bosta notarsko overjeni.

Odveč je tudi strah, da bi se pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in paliativna oskrba izključevali; nasprotno: paliativna oskrba je pogoj, da se v Sloveniji sploh lahko pogovarjamo o končanju življenja, poudarja dr. Brigite Skela Savič, strokovnjakinja za zdravstveni menedžment in ob zdravniku Dušanu Kebru, pravniku Luki Mišiču ter filozofu Igorju Pribcu soavtorica ZKKPŽ: »Zakon moramo zato razumeti ne kot beg pred paliativno oskrbo, ampak kot željo ljudi, da avtonomno odločajo o sebi.« Razloge za skromno razvito paliativno oskrbo gre po njenem iskati v dejstvu, da »smo družba, ki malo govori o smrti in umiranju, to je tabu tema« in da »smo slabi tudi na področju zavedanja o človekovih in pacientovih pravicah«.

Tanka črta

image_alt
Pravica do dostojne smrti ne velja za vse enako

Pleterski priznava, da je med pravico do pomoči pri samousmrtitvi, ki jo opravi pacient sam, in evtanazijo, ki pomeni, da vnos smrtonosne učinkovine opravi druga oseba, le tanka črta: »V osnovi je ZPPKŽ zakon o pomoči pri samousmrtitvi, a v primeru, ko pacient iz objektivnih razlogov ne more vnesti smrtonosne učinkovine, zakon omogoča, da na njegovo vztrajanje to opravi druga oseba.« Po zakonskem predlogu strokovno mnenje poda zdravnik, medtem ko bo recept in pooblastilo za zdravstvenega delavca, ki bo v lekarni dvignil učinkovino in jo prinesel na mesto izvedbe, izdala specializirana komisija za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Vsak zdravnik bo imel tudi pravico do ugovora vesti.

Žal avtorji predloga zakona soglasja zdravniških organizacij nimamo, pravi Pleterski: »Smo pa zaznali, da so mlajša generacija zdravnikov in tistih, ki intenzivno delajo z bolnimi in umirajočimi, zakonu naklonjeni. Tudi pri diplomiranih medicinskih sestrah je naklonjenost bistveno večja kot v zdravniških združenjih.« Opozarja, da lahko le oseba, ki je sposobna odločati o sebi, odda veljavno vlogo za pomoč.

Človek bilka

Kaj pa v primeru, ko človek postane »bilka«, priključena na umetno srce in pljuča in ni več sposobna odločati o sebi? Zakon o pacientovih pravicah, odgovarja Pleterski, v 34. členu določa upoštevanje vnaprej izražene volje, po katerem ima pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene obravnave ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve.

Od danes je dosegljiva spletna stran mojezivljenje.si, kjer se je mogoče seznaniti s celotnim predlogom ZKKPŽ. Prav tako sta na facebooku in instagramu aktivna profila Moje življenje, moja pravica.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine