Vsaka sprememba na področju zdravljenja neplodnosti odpira nove dileme

Ureditev, po kateri samske ženske in ženske, ki so v istospolnih partnerskih zvezah, niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, ni v skladu z ustavo, je presodilo ustavno sodišče. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta, do tedaj pa se sporne določbe še naprej uporabljajo, saj bi sicer nastala pravna praznina. 

Omejitev pravice do umetne oploditve za samske ženske je neustavna

Na leto se v Sloveniji po postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo rodi od 1100 do 1200 otrok. Ali se bo zdaj, ko je po štirih letih sodišče odločilo v korist samskih žensk in žensk, ki živijo v istospolno partnerski zvezi, več žensk odločalo za materinstvo, ni mogoče reči.

Prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal z Ginekološke klinike UKC Ljubljana je dejala, da se je med delovanjem na področju neplodnosti dvakrat srečala s tem problemom. Ocenjuje sicer, da je teh žensk »morda nekaj več in niso prišle, ker so bile seznanjene, da teh postopkov ne opravljamo«. Za umetno oploditev se bodo verjetno odločile tiste ženske, ki si želijo starševstva in želijo skrbeti za potomstvo. 

Tako kot pri vseh drugih parih bodo samske ženske in ženske, ki živijo v istospolnih partnerskih zvezah, upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo po izdanem sklepu strokovnega posvetovalnega telesa ustanove, kjer se bo postopek prvič izvedel. Strokovno posvetovalno telo, kot je dejala prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, opravi pregled izpolnjenosti pogojev za umetno oploditev, skupaj z oceno psihosocialnega stanja, ki daje prognozo glede izvrševanja starševske skrbi v korist otroka. 

Potem ko bo odpravljeno neskladje, ženskam ne bo več treba plačevati za umetno oploditev v tujini, kamor so zdaj hodile na postopek, če so se tako odločile. Stroške oploditve z biomedicinsko pomočjo bo kril – tako kot za heteroseksualne pare – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 

»Kar pa se tiče odhajanja v tujino, se ne bo spremenilo nič, ker že zdaj odhajajo pari po darovane spolne celice v tujino, saj na tem področju v Sloveniji nismo samooskrbni. Nimamo dovolj darovalk in darovalcev in prekoračujemo dopustne čakalne dobe,« je dejala ginekologinja. Stroške darovalskih postopkov, opravljenih v tujini, nato povrne ZZZS.

55. člen ustave vsakomur priznava pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. FOTO: Roman Šipić/Delo

Vrtačnik Bokalova sicer ocenjuje, da teh žensk najbrž ne bo veliko: »Seveda pa vsaka sprememba na področju zdravljenja neplodnosti odpira nove dileme. Prav na področju darovalskih postopkov je v svetu čedalje več razprav, naj bodo darovalci znani, česar naš zakon ne omogoča. Morda bo prav ustavna odločba spodbudila, da zakon na novo pogledamo in ga spremenimo na mestih, ki jih narekujeta dinamika in razvoj družbe in ga bolj uskladimo z veljavno zakonodajo s področja zdravstva in urejanja ravnanja s tkivi in celicami.«

Ustavno sodišče je odločbo v enem delu sprejelo s petimi glasovi za in enim proti (Marko Šorli), v enem delu pa soglasno s šestimi glasovi za.