Debelost je zelo pomemben dejavnik tveganja za neplodnost

Neplodnost je velika težava sodobne družbe. Vzroki zanjo so različni, med njimi je pomemben tudi povišana telesna masa žensk in moških. V UKC Ljubljana na leto obravnavajo 1200 parov, ki pri njih prvič poiščejo pomoč zaradi neplodnosti, v UKC Maribor pa okrog 1500.

Anja Mugerli: Želela si je, da bi bil to roman o praznini

Po 35. letu začne reproduktivna sposobnost upadati, kar se kaže z manjšim številom in slabšo kvaliteto jajčnih celic. Po 50. letu se sinteza spolnih hormonov ustavi. Kljub napredkom na področju medicine in uspešnosti hormonske terapije strokovnjaki reproduktivnega obdobja ne morejo v ničemer nadomestiti, zato opozarjajo pare, naj se posvečajo skrbi za lastno zdravje.

Prof. dr. Milan Reljič iz UKC Maribor je na današnji novinarski konferenci, ki so jo pripravili na ljubljanski ginekološki kliniki v okviru evropskega tedna ozaveščanja o neplodnosti, povedal, da se pari v zadnjem času kasneje odločajo za ustvarjanje družine. »S starostjo plodnost zelo upada. V ženski starostni skupini med 20 in 30 let je neploden vsak deseti par, v starosti nad 40 let pa že vsak četrti. Pari včasih od nas pričakujejo uspešno zdravljenje, vendar jim uspeha ne moremo vedno zagotoviti, obstajajo namreč naravne omejitve, ki jih tudi s postopki zunajtelesne oploditve ne moremo premagati,« je dejal prof. dr. Reljič.

Tudi v primerih uspešne zunajtelesne oploditve se nosečnost pogosto konča s spontanim splavom. »V starostni skupini od 30 do 35 let je delež porodov 35 odstotkov, pri ženskah, starih 40 let, pade na 17 odstotkov, pri 41-letnicah pa že na 11 odstotkov. Ženske, stare 45 let, imajo zgolj en odstotek možnosti, da se bo nosečnost končala s porodom,« je še pojasnil prof. dr. Reljič.

Strokovnjaki za oploditev se individualno odločajo, pri katerih ženskah je še smiselno izvajati postopek zunajtelesne oploditve, pri tem zagotovo upoštevajo starost kot enega od najpomembnejših prognostičnih dejavnikov. Dogaja se tudi, da odklonijo zdravljenje, saj uspešen izid ni realen. Pri tem ni nezanemarljiv podatek, da ženske postanejo neplodne že sedem ali osem let pred menopavzo, a se le redke tega zavedajo.

Motiv z obale. Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen/Delo

Pari pogosto predolgo čakajo z odločitvijo za otroka, ko se pojavijo težave, pa se v zadnjih letih lažje odločijo za iskanje pomoči, saj težave z neplodnostjo niso več tako velik tabu kot v preteklosti. Da se ljudje vedno kasneje odločajo za družino, ni nov trend, niti ni omejen samo na Slovenijo. Antropološko-sociološke vzroke za to je na konferenci strnila prof. dr. Vesna Vuk Godina s Filozofske fakultete v Mariboru, ki je poudarila, da so se pri nas v zadnjih 30 letih zmanjšali objektivni pogoji za snovanje družine – do stanovanja je skoraj nemogoče priti, veliko je prekarnega dela, kar v mlade, ki izgubljajo dragocena leta, vnaša negotovost in strah pred prihodnostjo.

Spremenila se je, kot je poudarila prof. dr. Vuk Godina, tudi družba kot taka – posameznikom otrok življenje zapleta in ga odmika od drugih ciljev, ki si jih postavljajo in so jim v nekem trenutku bolj pomembni. Pozna nosečnost s seboj prinese kup izzivov – večja je možnost za spontani splav, je povedala doc. dr. Vida Gavrič Lovrec iz UKC Maribor, večja je tudi verjetnost za spremljajoče kronične bolezni, pri starejših porodnicah, ki donosijo otroka, se zdravniki pogosteje odločajo za porod s carskim rezom.

Odprtje prenovljenega oddelka za intenzivno nego in terapijo otročnic in nosečnic kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike marca 2018. FOTO: Leon Vidic/Delo

Prav tako je pri nosečnicah v poznem reproduktivnem obdobju pogostejši otrokov zastoj v rasti, verjetno zaradi disfunkcije posteljice, pogostejša je tudi mrtvorojenost. Čeprav zveni vse omenjeno kot neskončno naštevanje slabih scenarijev za ženske, ki se v poznejšem življenjskem obdobju odločijo za otroka, pa je doc. dr. Gavrič Lovrečeva poudarila, da so »ti zapleti razmeroma redki in da individualno tveganje posameznice ni tako zelo veliko ter da ne bi bilo prav, če bi ženske strašili zaradi morebitne pozne nosečnosti«. Dobro pa je, če se zavedajo dejavnikov tveganja.

Na enega od izjemno pomembnih dejavnikov tveganja za neplodnost lahko zagotovo vplivajo moški in ženske sami – to je povišana telesna teža. V Sloveniji je okoli 20 odstotkov odraslih oseb z indeksom telesne mase 30 ali več, kar že pomeni diagnozo debelosti. Pari, ki poiščejo pomoč, strokovnjakom pogosto ne verjamejo, da je previsoka telesna teža lahko krivec za neplodnost, saj pri moških zniža kakovost semena, pri ženskah pa povzroči izostanek rednih ovulacij ali celo menstruacij.

Kot je dejala dr. Vesna Šalamun iz UKC Ljubljana, imajo ženske z debelostjo trikrat večje tveganje za neplodnost v primerjavi s tistimi z normalno telesno težo: »Pri ženskah z indeksom telesne mase več kot 30 je stopnja porodov po postopkih zunajtelesne oploditve bistveno nižja kot pri posameznicah z normalno telesno maso, tudi sama nosečnost pri ženskah z debelostjo prinaša pogostejše spontane splave, več je težav pri porodu, več poškodb tako matere kot novorojenčka.«

Strokovnjaki v takšnih primerih ženskam svetujejo, naj shujšajo, čeprav je to lažje reči kot storiti. Predvsem pa vsi poudarjajo, da se pri neplodnosti nikoli ne sme govoriti o kakršni koli krivdi, pač pa o vzrokih za neplodnost, s katerimi se soočata oba spola.