Vsak peti zdravnik na robu izgorelosti

Izgorelost se začne z močno utrujenostjo, brezvoljnostjo, cinizmom, izgubo veselja do stvari, ki smo jih prej imeli radi, in lahko vodi do odsotnosti zaradi bolniškega dopusta, depresije in telesne bolezni. V vseh državah, kjer raziskujejo kronično utrujenost medicinskega osebja, opažajo med epidemijo porast izgorelosti; ponekod ima vsaki drugi v zdravstvu znake izgorelosti.

V nasprotju s prejšnjimi leti, ko je bilo najbolj obremenjeno medicinsko osebje srednje generacije, je bilo v največji študiji v ZDA, ki je lani jeseni vključevala več kot 12.000 ameriških zdravnikov, ugotovljeno, da so v času epidemije najbolj izpostavljeni mladi zdravniki in predvsem zdravnice v prvih linijah oskrbe bolnikov.



Kot glavne vzroke za izgorelost so Američani navedli preveč ur, preživetih v službi, preveč birokracije in premalo spoštovanja do njih. Izgorelost slabo vpliva na delo z bolniki ali celo onemogoča skrb zanje. V Sloveniji pravih podatkov o izgorelosti v zdravstvu in povezanih boleznih (še) ni. V lanski anketi zdravniške zbornice je pet odstotkov vprašanih navedlo slabo telesno počutje, 18 odstotkov pa je svoje psihično stanje ocenilo za slabo ali zelo slabo.
​
Tuje strokovne revije namenjajo v času epidemije še posebno pozornost izgorelosti zdravstvenega osebja. Izsledki študije spletnega portala Medscape, ki vsako leto naredi obsežno raziskavo o izgorelosti zdravnikov v ZDA, je v času epidemije – lani jeseni – vključila 12.339 zdravnikov.



Raziskava ugotavlja, da je izgorelih 42 odstotkov ameriških zdravnikov, kar 70 odstotkov od njih tako zelo, da to slabo vpliva na njihovo vsakdanje življenje in odnos do bolnikov, številni ne morejo več delati in so morali na bolniški dopust. Kar 13 odstotkov ameriških zdravnikov se spopada s samomorilnimi mislimi, odstotek izmed njih pa jih je poskušalo narediti samomor. Pri več kot milijon zdravnikih to pomeni dobrih 10.000 zdravnikov.

 

Tudi druge tuje raziskave ugotavljajo, da se je v času epidemije povečala stopnja stresa, s katerim se spopadajo zdravstveni delavci po vsem svetu. Raven izgorelosti, ki je bila v zdravstvu že pred epidemijo visoka, se je zaradi še večje obremenjenosti, še večjega pritiska birokracije, spreminjajočih se in negotovih politik v zdravstvu, negotovosti urnikov, strahu, da bodo bolezen prinesli iz bolnišnice domov, lani še povečala.

Najbolj izčrpani so bili lani intenzivisti in infektologi. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so v ZDA največjo izgorelost opažali pri zdravnikih srednje generacije, so v času epidemije covida-19 najbolj izčrpani zdravniki mlajše generacije, stari med 25 in 39 let, ki so bili v sistemu poslani bolj množično v prve bojne linije.

Izčrpanost zaradi dolgotrajnega stresa, ki se nalaga na zdravnike skozi vsa leta dela, je bolj prizadela ženske (48 odstotkov) kot moške (37 odstotkov). Najbolj izpostavljene izgorelosti so mlade zdravnice, ki so hkrati tudi matere malih otrok, a jim zaradi epidemije ne institucije ne starši niso mogli pomagati.

 

Desetina zdravnikov v ZDA zaradi vseh navedenih težav razmišlja, da bi zapustila zdravniški poklic.
Zdravniki in zdravnice navajajo precej enotne razloge, ki jim povzročajo kronično utrujenost, ta pa pripelje v izgorelost: preveč ur, preživetih v službi, preveč birokratskih opravil, pomanjkanje spoštovanja drugega osebja in bolnikov, informatizacija dela z bolnikom, pomanjkanje avtonomije pri delu in občutek nepomembnosti v večji delovni organizaciji. Vse več je zdravnikov, ki jim prosti čas pomeni več kot plačilo.
 

Kako je v Sloveniji

Zdravniška zbornica je na začetku epidemije marca lani izvedla med zdravniki anketo, v kateri jih je pet odstotkov navedlo, da se telesno slabo počutijo, 18 odstotkov pa jih je svoje psihično stanje ocenilo z zelo slabo ali slabo. Jesenska anketa ni pokazala povečevanja slabega počutja. Poteka tudi raziskava, ki jo vodijo psihiatri.



Ali je bilo lani toliko – torej okoli petina slovenskih zdravnikov – občasno ali dlje časa na bolniškem dopustu, nismo mogli preveriti. NIJZ podatkov za lani še ni uspelo obdelati, za prejšnja leta pa ugotavlja, da se izgorelost med zaposlenimi povečuje. A je bilo leta 2019 zaradi izgorelosti na bolniškem dopustu »le« 1040 zaposlenih, kar v celotnih vzrokih za bolniško odsotnost ni veliko. Izgorelost se skriva tudi v psihiatričnih diagnozah, saj gre velikokrat za preplet izgorelosti in depresije ter tudi v diagnozi bolečin v križu ali bolečin celega telesa.