Vsak drugi bo enkrat v življenju zbolel za rakom

Ljubljana – Med tistimi, ki so se rodili leta 2015, bosta predvidoma eden od dveh moških in ena od dveh žensk do 75. leta starosti zbolela za rakom. Ta bolezen v svojih številnih oblikah in s trdovratnostjo rakavih celic, ki se že od nekdaj vztrajno upirajo znanim klasičnim stebrom onkološkega zdravljenja, obsevanju, operacijam in sistemskemu zdravljenju, pri nas prizadene precej več kot 14.000 ljudi na leto, več kot šest tisoč pa jih zaradi nje umre.

Ljudje najpogosteje zbolijo zaradi raka kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč in dojke. Ti so leta 2015 predstavljali 59 odstotkov vseh odkritih rakov.



Med pogostejšimi rakavimi boleznimi se je pri moških incidenčna stopnja pljučnega raka višala vse do začetka devetdesetih let, ko se je ustalila pri vrednosti okoli 90 na 100.000 prebivalcev. Strmo pa pljučnega raka prehitevata rak prostate in kožni nemelanomski rak. Vendar po razlagi strokovnjakov izjemno povečanje incidence raka prostate v zadnjem desetletju ni posledica kakšnega novega nevarnostnega dejavnika, temveč predvsem širše rabe testa za določanje za prostato specifičnega antigena PSA pri zdravih moških in odkrivanja številnih primerov, ki bi drugače ostali vse življenje prikriti. Podatki za zadnja leta kažejo, da je bil vrh incidence raka prostate že dosežen.

Od leta 2009, ko so v Sloveniji uvedli državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki (program Svit), so opazili zmanjšanje tega bremena. Kaj kmalu so začeli odkrivati že predrakave spremembe in jih tudi odstranjevati, pogosteje so odkrivali zgodnje stadije bolezenskih sprememb. Zahvaljujoč tudi drugima dvema programoma, eden od njiju je Zora, so v nekaj letih za polovico zmanjšali pojavljanje raka na materničnem vratu in so v tem celo med najuspešnejšimi na svetu.



Spodbuden je tudi program Dora, s katerim sistematično odkrivajo zgodnje, netipične spremembe raka na dojkah. Odkar je ta program razširjen na vso Slovenijo, pričakujejo, da bi lahko še bistveno izboljšali zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje.
 

Več kot sto tisoč uspešnih »zgodb«

Statistika sicer na srečo oziroma zahvaljujoč različnim preventivnim programom ni samo črna. Kot med drugim omenjata v pogovoru o epidemiologiji raka in ukrepih za obvladovanje te bolezni strokovni direktor onkološkega inštituta doc. dr. Viljem Kovač in vodja Registra raka RS prof. dr. Vesna Zadnik, med vsemi prebivalci danes živi že več kot 100.000 ljudi, ki so kdaj zboleli za eno od rakavih bolezni in se pozdravili oziroma, kot po navadi poudarjajo onkologi, je bolezen lahko za dolgo zazdravljena.

Vendar ostaja dejstvo, da se število obolelih še naprej vztrajno povečuje. Od devetdesetih let se je skoraj podvojilo, v zadnjem desetletju se veča za odstotek do dva na leto. Pričakovati je, da bo breme raka, predvsem zaradi staranja prebivalstva in drugih dejavnikov, tudi v prihodnje veliko oziroma še večje. Aktualni podatki vse bolj prepričljivo kažejo, da se pogostost vseh vrst rakov nenehno in v grafičnem prikazu strmo povečuje.
 

Uspeh nacionalnega programa

Kot poudarjata sogovornika, v stroki že dolgo vedo, da bo tako, pomembno pa je, da se tega zavedajo tudi odločevalci, ki so sicer sprejeli že drugi petletni nacionalni program za obvladovanje raka. Prvi je bil pripravljen za obdobje do leta 2015, aktualni je do leta 2021. Gre za skupek celovitih ukrepov, s katerimi bi na različnih ravneh, od primarne, sekundarne in drugih oblik preventive, presejalnih programov, zgodnje diagnostike, prek učinkovitega zdravljenja in vključno rehabilitacije, breme raka vsaj zmanjšali. Z obsežno nacionalno strategijo naj bi zmanjšali pogostost raka, izboljšali preživetje bolnikov in kakovost njihovega življenja. V kar pomembni meri se zastavljeni programi preventive, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja kažejo kot uspešni, saj krivulja umrljivosti vendarle bistveno zaostaja in ne sledi pogostosti pojavljanja raka.



Pri tem doc. Kovač posebej poudarja pomen vseh preventivnih programov, to so že omenjeni presejalni testi, seveda pa tudi uvajanje vseh sodobnih oblik zdravljenja. Kot poudarja, je danes kirurgija ob kombiniranem sistemskem zdravljenju z radioterapijo vedno manj invazivna in prijaznejša do bolnikov. Nove tehnike obsevanja natančneje uničujejo rakasto tkivo in varujejo zdravo, z načrtovano uvedbo protonske terapije pa bi se te lahko v prihodnje še izboljšale. Pravi preboj se pričakuje tudi pri imunoterapiji; tudi v kombinaciji z radioterapijo.
 

Posodabljanje registra raka

Prof. Vesna Zadnik še dodaja, da načrtujejo tudi nekatere spremembe v registru raka. Uvajajo dodaten program za tako imenovano aktivno registracijo raka, s katerim bodo pridobili bolj kakovostne podatke, predvsem pa bodo na voljo hitreje kot zdaj. Poleg tega bodo uvedli tako imenovane klinične registre za pet najpogostejših rakov, ki ne bodo omogočali samo pregleda nad bremenom bolezni, temveč bo na voljo tudi več kliničnih podatkov za lažje ocenjevanje kakovosti obravnave oziroma zdravljenja. Pri tem naj omenimo, da je na evropskem »zemljevidu« raka Slovenija tako po pogostosti kot umrljivosti umeščena v zgornjo tretjino evropskih držav. Več kot v Sloveniji zbolevajo v srednji in severni Evropi, po umrljivosti pa so pred nami države vzhodne Evrope in Balkana.

Po besedah doc. Kovača v onkologiji za zdaj še zagotavljajo »vse sodobno zdravljenje po mednarodnih smernicah«. Vendar, kot poudarja, glede na pričakovano večje breme raka z obstoječo opremo, kadri in drugimi zmogljivostmi dolgo to ne bo mogoče.