Vroča vprašanja ostajajo še brez odgovorov

Še včeraj zaposleni na RTV Slovenija niso vedeli, kdo natančno naj bi se udeležil parlamentarnih in neparlamentarnih soočenj pred državnozborskimi volitvami, ki se bodo začela v četrtek. Torej natanko mesec dni pred volitvami, ko se tudi uradno začenja volilna kampanja in ko morajo stranke oddati kandidatne liste. Špekulacij v politiki je na to temo ogromno. In zakaj je to sploh pomembno?

Zakon o RTV Slovenija namreč določa, da neparlamentarnim strankam pripada tretjina časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah. Parlamentarne stranke so torej upravičene do več časa, njihova soočenja pa bodo tokrat na sporedu tudi ob bistveno bolj gledanem terminu, in sicer med 20. in 22. uro, kot soočenja neparlamentarnih strank, ki bodo na sporedu med 17. uro in 18.20.

Kdo naj bi vodil soočenja, ki bodo ob ponedeljkih in četrtkih zamenjala oddaje Tednik, Studio City in Tarča, vodstvo RTV Slovenija še skriva.

Na novinarska vprašanja pa na Kolodvorski odgovarjajo skopo. Več naj bi bilo znanega prihodnji teden. V ponedeljek opolnoči se bo iztekel tudi rok, do katerega jim morajo stranke, ki bodo sodelovale na volitvah, priglasiti svoje sodelovanje. Šele njim naj bi nato dali odgovore. Naša vprašanja, kam bodo uvrstili Našo deželo Aleksandre Pivec, kamor je prestopila poslanka Mateja Udovč in naj bi še prestopila poslanca Branko Simonovič in Ivan Hršak, ter Gibanje Svoboda Roberta Goloba, kamor sta prestopila poslanca Janja Sluga in Jurij Lep, so tako označili za hipotetična, in zato nanje niso želeli odgovoriti.

Več sogovornikov nam je v minulih dneh sicer omenjalo možnosti oziroma namige, da bi obe omenjeni stranki lahko uvrstili celo med parlamentarne, saj da dikcija zakona o RTV govori o kandidatih in političnih strankah, ki so zastopane v državnem zboru.

Na lestvici povratnica Aleksandra Pivec, najbolj priljubljen ostaja Pahor

V primeru dvoma, katere stranke so parlamentarne, mora RTV Slovenija skladno s svojim pravilnikom o poklicnih standardih pridobiti uradno pojasnilo predsednika državnega zbora in podatke iz centralnega registra. Ali bodo to storili, na Kolodvorski niso želeli odgovoriti. Neuradno se o tolmačenju določil, ki so jih v preteklosti vodstva kritizirala kot rigidna in neživljenjska, posvetujejo s svojo pravno službo.

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora pa je že v mnenju iz leta 2008, upoštevaje odločbe ustavnega sodišča, ki je že večkrat presojalo to ureditev – neustavnosti doslej niso ugotovili –, navedla, da po njihovo »zakonski pojem politična stranka, ki je zastopana v državnem zboru, pomeni tisto politično stranko, katere kandidatke oziroma kandidati so bili izvoljeni v državni zbor, ter njeno morebitno pravno naslednico«.

S takšnim tolmačenjem torej »nacionalka« soočenj med najresnejšima kandidatoma za mandatarja Janezom Janšo in Robertom Golobom v nasprotju s komercialnimi televizijami ne bo mogla izvesti. Takšne zagate so na RTV Slovenija že reševali s skupnimi soočenji vseh, kar pa se je ob več kot dvajsetih strankah oziroma listah izkazalo za neživljenjsko oziroma celo negledljivo. Vse pobude za manj rigidno interpretacijo zakona o RTV Slovenija so v preteklosti pri političnih strankah naletele na burne odzive in pritožbe, da gre za neenakopravno obravnavo.