Vrhovno sodišče odgovorilo odboru za pravosodje glede Masleše

Odbor za pravosodje državnega zbora je pred dnevi je sprejel sklep, s katerim je pozval sodni svet, naj skupaj s predsednikom vrhovnega sodišča v enem mesecu opravi analizo izpolnjevanja pogojev v trajni sodniški mandat v Sloveniji, če je bil pravosodni izpit opravljen v drugih socialističnih republikah nekdanje Jugoslavije.

Vrhovno sodišče je danes odgovorilo, da ni pristojno za opravljanje tovrstnih analiz, pa tudi da ni prav nobene pravne podlage, ki bi državnem zboru in njegovim telesom omogočala postavljanje tovrstnih zahtevkov vrhovnemu sodišču.

A ker določeni propagandni portali že dva meseca nenehno problematizirajo izobrazbo vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše, so se na vrhovnem sodišču odločili, da bodo obrazložili svoje stališče. Pojasnili so, da vrhovno sodišče nima nobenega razloga za dodatno preverjanje sodnikove izobrazbe in strokovne usposobljenosti, saj je bila to dolžnost pristojnih državnih organov, ki so odločali o izvolitvi sodnika v sodniško funkcijo. Te pristojnosti so bile jasno razmejene na ministrstvo, pristojno za pravosodje, sodni svet in državni zbor, ki je izvolil posameznega kandidata v trajno sodniško funkcijo, zato vrhovno sodišče ne vidi nobenih utemeljenih razlogov za preverjanje izpolnjevanja pogojev za zasedbo konkretnih sodniških mest.

Vrhovno sodišče se ne namerava več odzivati 

Vrhovno sodišče je sporočilo, da se »ne namerava več odzivati na verigo sejanja dvomov o avtentičnosti izkazane dokumentacije o ustreznosti izobrazbe konkretnega sodnika ter s tem v zvezi na poskuse izkrivljene interpretacije sodniške in druge zakonodaje«.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič obžaluje, da je »ta spin dosegel tudi odbor za pravosodje DZ, ki je pred dnevi na svoji seji obravnaval tudi to tematiko, očitno izhajajoč pri tem iz medijsko navrženih dvomov, sumničenj in ponavljajočih se insinuacij, ne da bi najprej, če že smatra za potrebno, opravil pregled korektnosti, pravilnosti in zakonitosti opravljenega dela državnega zbora samega v postopkih izvolitev posameznih sodnikov«.

Pri tem spornem ravnanju organa državnega zbora je sodeloval eden od vrhovnih sodnikov, ki je bil posebej vabljen na navedeno sejo. Florjančič je poudaril, da »ta sodnik ni govoril v imenu vrhovnega sodišča, za svoj nastop ni imel mandata vrhovnega sodišča in se zato ta institucija od njegovih navedb izrecno ograjuje«.