V soboto potrdili 632 okužb s koronavirusom

14.20 Zdravljenje v bolnišnicah

V bolnišnicah zdravijo 411 bolnikov s covidom, 123 jih potrebuje intenzivno zdravljenje, je na twitterju objavila vlada. 

11.00 V soboto ob 2274 PCR-testih potrdili 632 okužb s koronavirusom

V soboto so ob 2274 PCR-testih potrdili 632 okužb z novim koronavirusom, je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Delež pozitivnih testov je tako znašal 27,8 odstotka. Po ocenah NIJZ je trenutno v državi 12.258 primerov aktivnih okužb, kar je sto več kot dan prej. Tudi drugi kazalci kažejo na nadaljnji trend širjenja virusa.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 947, kar je 20 več kot dan prej.

V zadnjih 14 dneh so potrdili 578 okužb na 100.000 prebivalcev, kar je pet več kot dan prej.

V soboto so opravili tudi 13.794 hitrih testov, ki jih v primeru pozitivnega izvida praviloma preverijo še s PCR-testi.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.139.497 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.064.673.

9.00 Vprašanje karanten za samozaposlene še brez odgovora

Četudi se pozivi deležnikov k ureditvi nadomestila za karanteno ali varstvo otrok v karanteni za samozaposlene zadnje dni stopnjujejo, še vedno ni jasno, katero ministrstvo je pravi naslovnik za reševanje te problematike oz. spremembo veljavne zakonodaje. Ministrstva za gospodarstvo, za delo in za zdravje namreč odgovornost prelagajo eno na drugo.

Sredi julija je v veljavo stopil zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki je dal podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile do 31. decembra.

Zakon državi nalaga, da mora delodajalcem povrniti stroške, ki jih imajo z nadomestilom plač za delavce, ki jim je bila odrejena karantena oz. ki so odsotni zaradi razlogov višje sile, kamor sodi tudi varstvo otrok, ki so bili napoteni v karanteno ali so zboleli. A predpis naslavlja le delavce, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato samozaposleni niso upravičeni do nadomestila.

Prvi so na njihove stiske ob umanjkanju dohodka minuli teden opozorili v nevladni organizaciji Inštitut 8. marec. Nanje se je namreč obrnilo več samozaposlenih. Na inštitutu so ob tem izpostavili, da so številni prisiljeni v samozaposlitev, saj da so redne zaposlitve redkost, še posebej v določenih dejavnostih.

Pred nekaj dnevi so se za samozaposlene zavzeli tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer so ocenili, da je ta skupina vnovič postavljena v neenakopraven položaj. V tej luči so predlagali, naj se tako kot v preteklosti uzakoni nadomestilo v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka, podobno kot v petem protikoronskem zakonu, in sicer v višini 250 evrov za vsako odrejeno karanteno oziroma za čas, ko samozaposleni ni zmožen opravljati dela zaradi višje sile.

A na vladni strani pravega sogovornika za razreševanje tega vprašanja ni.

9.00 Raziskava: Pandemija tudi v Sloveniji povečala priljubljenost brezgotovinskih plačil

Potrošniki v državah višegrajske četverice in Sloveniji od začetka pandemije covida-19 pogosteje uporabljajo brezgotovinske oblike plačevanja. Tako je v raziskavi dejala polovica sodelujočih. Elektronsko plačevanje je najbolj priljubljeno v Sloveniji, kjer bi velika večina trgovce tudi zavezala k obveznosti ponujanja brezgotovinskih plačil.

Vsak drugi sodelujoči v raziskavi, ki jo je na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem ter v Sloveniji izvedlo srednjeevropsko združenje strokovnjakov za raziskovanje trga Ceper, je menil, da so digitalne oblike plačevanja pripomogle k zajezitvi pandemije covida-19.

Na Madžarskem in Slovaškem, kjer so ljudje najbolj nagnjeni k plačevanju z gotovino, je tako zdaj več ljudi, ki bi plačali s kreditno oz. bančno kartico ali drugimi digitalnimi sredstvi, če bi imeli to možnost, so zapisali v sporočilu za javnost.

Kar se tiče regije kot celote, je vsak drugi vprašani pojasnil, da se izrecno izogiba uporabi gotovine, kadar je to mogoče. Pri tem je prvo mesto zasedla Slovenija, kjer je vsak peti vprašani dejal, da bi se popolnoma odpovedal plačevanju z gotovino, če bi bilo mogoče. Medtem bi se 60 odstotkov vprašanih poskusilo izogniti uporabi gotovine, šest odstotkov pa bi jih ostalo pri starih navadah, ugotavljajo raziskovalci.

9.00 Epidemija oklestila lansko poslovanje Term Olimia

Epidemija je oklestila lansko poslovanje Term Olimia. Zaradi omejenega poslovanja so v podjetju lani ustvarili 16,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, tretjino manj kot leto prej. Čisti dobiček je lani glede na leto 2019 upadel za 55,7 odstotka na 1,3 milijona evrov, število nočitev pa se je zmanjšalo za 26 odstotkov na 267.261.

Direktor Term Olimia Florjan Vasle je v lanskem poslovnem poročilu, objavljenem na spletnih straneh Ajpesa, ocenil, da je za njimi eno najtežjih let poslovanja, polno negotovosti, preobratov in izzivov, s kakršnimi se še niso srečali.

Kljub temu so se dobro znašli in v primerjavi z ostalimi turističnimi subjekti poslovali nadpovprečno, je ocenil Vasle. K temu so v veliki meri pripomogli tudi turistični boni. Kot je dodal, so uspeli ohraniti vsa delovna mesta, tudi poslovanje in ponudbo jim je uspelo hitro prilagoditi razmeram na trgu.