Bolnišnica kot intelektualno središče

Na Jesenicah so se v iztekajočem se mandatu lotili energetske sanacije vzgojno-varstvenih ustanov in osnovnih šol, tako da bi v bilanci lahko zapisali od 30- do 40-odstotni prihranek, a so rastoče cene energentov vse to povsem izničile. Tako prihranki ne bodo šli v druge nujno potrebne naložbe, kot so obnova dotrajanega bazena, ki je zaradi varnosti zaprt, pa v urejanje problematike odpadkov na Mali Mežakli ali za sanacijo Ruardove graščine, temveč bo z njimi mogoče vsaj nekoliko omiliti cene oskrbe v vrtcih.

V bolnišnici je zaposlenih okoli 180 zdravnikov, skupaj z upravo okoli dvesto visoko izobraženih kadrov, kar je za občino z okoli 22 tisoč prebivalci veliko. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Poglavitna ugotovitev verjetno vseh županov slovenskih občin pa je, da tudi za nujne projekte, na Jesenicah na primer za sto milijonov evrov, nikoli ni dovolj denarja. Zato je programe treba krčiti. Jeseniški župan Blaž Račič, ki gre na lokalne volitve s podporo volivcev in s svojo listo, bo imel štiri protikandidate. Med njimi pa ni njegovega predhodnika Tomaža Toma Mencingerja, ki ga je Račič leta 2018 premagal v drugem krogu lokalnih volitev. Tokrat bodo kandidirali še: Sabina Mulalić (Gibanje Svoboda), Eva Mlakar (Neodvisna lista za boljše Jesenice), Andrej Vastl (SDS) in Peter Bohinec (SD).

Račič priznava, da je v štirih letih pridobil pomembne izkušnje in še bolje spoznal ključne izzive. V morebitnem novem mandatu želi okrepiti tudi politično moč občine na državni ravni, oziroma jo vrniti na raven, ki jo je nekoč zaradi železarne že imela.

Jeseniška splošna bolnica, ki je bila ustanovljena pred več kot 70 leti, je postala v samostojni Sloveniji center izobraževanja v občini. Poleg Acronija z okoli 1400 zaposlenimi je Splošna bolnišnica Jesenice s 700 zaposlenimi tudi drugi največji zaposlovalec v občini. V bolnici je namreč zaposlenih med 170 in 180 zdravnikov, skupaj z upravo okoli 200 visoko izobraženih kadrov, kar je za občino s približno 22 tisoč prebivalci – negativnim naravnim prirastom in zaradi priseljevanja pozitivno rastjo prebivalstva – veliko, saj je samo slabih 15 odstotkov visoko izobraženih. To je precej manj od slovenskega povprečja, ki znaša dobrih 24 odstotkov.

Proti selitvi bolnišnice z Jesenic

Ko so lansko pomlad poleg Radovljice še v Kranju izkazali interes za gradnjo nove regijske bolnišnice, je jeseniški župan Blaž Račič protestno odstopil z mesta podpredsednika sveta gorenjske regije. V odstopni izjavi je zapisal, da bi bila selitev dejavnosti splošne bolnišnice zunaj občine Jesenice zelo slaba usluga Jesenicam in s tem celotni regiji. Občina Jesenice je za razvoj kadrov v zdravstvu ter za dvig izobrazbe občanov namreč ustanovila zdravstveno fakulteto, ki je prve študente sprejela leta 2007.

Pri umestitvi regijske bolnišnice bi morali po njegovih besedah poleg zagotavljanja javnega zdravja upoštevati izobraževalni in ekonomski vidik. Če naj bi se vsa lokalna okolja v regiji razvijala enakomerno, potem občini Kranj in Radovljica tej usmeritvi ne sledita, temveč sledita zgolj »svojim, parcialnim interesom in kot bi ne poznali bogate tradicije izvajanja bolnišnične dejavnosti v regiji (torej na Jesenicah)« je Blaž Račič zapisal v odstopni izjavi s podpredsedniškega mesta sveta, ki naj bi skrbel za enakomeren razvoj regije z 18 občinami, predseduje pa mu kranjski župan Matjaž Rakovec.

Težave s pridobivanjem naložb

Jesenice so po osamosvojitvi Slovenije izgubile številna delovna mesta v obmejnih službah – od policije in carine do transportnih, špedicijskih in logističnih podjetij. Ko je ruski kapital pred desetletjem in pol vstopil v lastniško strukturo jeseniške železarne, je za tovarno ostalo v središču Jesenic ogromno degradirano zemljišče. Na občini pa imajo kljub temu, da ga je država komunalno uredila, ogromne težave s pridobivanjem novih naložb. Investitorji se namreč raje odločajo za tako imenovane »greenfield naložbe« v sosednji Žirovnici.

Na Jesenicah je opazno zaostajanje tudi v srednjem tehničnem izobraževanju. V nekdanji železarski srednji šoli je le za razred dijakov za različne tehnične poklice, a kaj, ko jih toliko potrebuje že sam Acroni, kaj šele številna mala podporna podjetja. Država sicer po besedah jeseniškega župana išče ustrezne rešitve, a dijake bo šola brez nujno potrebne sodobne opreme težko privabila.