Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Volitve 2022

Ameriška košarkaška zvezda izpuščena iz ruske kazenske kolonije

Predsednik Biden je poročal o dobrem počutju obsojenke zaradi posedovanja vstavkov za elektronsko cigareto z vsebnostjo konopljinega olja.
Brittney Griner na oktobrski video povezavi iz zapora v Krasnogorsku. Foto Evgenia Novozhenina/Reuters
Brittney Griner na oktobrski video povezavi iz zapora v Krasnogorsku. Foto Evgenia Novozhenina/Reuters
8. 12. 2022 | 15:38
8. 12. 2022 | 16:48
3:56

Trpljenje ameriške košarkarice Brittney Griner v ruskih zaporih in kazenski koloniji je končano, v zameno za ameriško izpustitev ruskega preprodajalca orožja Viktorja Bouta se je že lahko odpravila domov. 32-letna zvezda ženske košarkaške lige WNBA je februarja s seboj v Rusijo vzela nekaj vstavkov za elektronsko cigareto z vsebnostjo konopljinega olja in obtožili so jo tihotapljenja prepovedanih mamil. Za to je v Rusiji zagrožena kazen do 10 let zapora in ameriški košarkarici so jih namerili devet.

Cherelle Griner z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in podpredsednico Kamalo Harris. Foto Jonathan Ernst/Reuters
Cherelle Griner z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in podpredsednico Kamalo Harris. Foto Jonathan Ernst/Reuters

Ameriški predsednik Joe Biden je že prej domneval, da bo ruski Vladimir Putin po ameriških vmesnih volitvah bolj pripravljen na pogajanja in je konec tedna preživel v marylandski predsedniški rezidenci Camp David. Po vrnitvi v Belo hišo je lahko poročal o dobrem počutju dvakratne prejemnice olimpijskega zlata po izpustitvi iz »neznosnih« ruskih razmer, za pogovor po telefonu z njo pa je v ovalno pisarno povabil njeno ženo Cherelle.

Ruski preprodajalec orožja Viktor Bout. Foto Saeed Khan/Afp
Ruski preprodajalec orožja Viktor Bout. Foto Saeed Khan/Afp

Več kot dvometrska košarkarica Phoenix Mercuryja že od leta 2015 nastopa tudi za rusko ekipo Jekaterinburg, s katero je trikrat osvojila rusko prvenstvo in kar štirikrat Evroligo, a ji to na moskovskem letališču ni pomagalo. Eno najboljših košarkaric sveta so aretirali le teden dni pred  ruskim napadom na Ukrajino, ki je ZDA in druge zahodne države navedla k ostrim sankcijam proti Rusiji.

Ruska kazenska kolonija IK-17, kjer je zaprt Američan Paul Whelan, zaradi obtožb vohunjenja obsojen na 16-letno kazen. Foto Stringer Reuters
Ruska kazenska kolonija IK-17, kjer je zaprt Američan Paul Whelan, zaradi obtožb vohunjenja obsojen na 16-letno kazen. Foto Stringer Reuters

Ruske kazenske kolonije so razvpite po neznosnih razmerah, po poročilih nekdanjih zapornikov naj bi bile še vedno podobne sovjetskim gulagom s pokvarjeno hrano, pogostimi osamitvami in zlobnim osebjem. Zaporniki morajo delati dvanajst in več ur na dan, v primeru Brittney Griner za šivalnim strojem. V kazenski koloniji še ostaja Američan Paul Whelan, zaradi obtožb vohunjenja obsojen na 16-letno kazen.

Republikanski kritiki predsednika Bidna obtožujejo, da je dal znani osebnosti prednost pred vojaškim veteranom, a je demokratski prvak zagotovil, da o tem, kdo bo izpuščen, niso mogli izbirati. »Nismo pozabili na Paul Whelana!«. Obrvi bodo morda dvigovala tudi poročila, da je pri izpustitvi posredoval tudi  savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman. Bela hiša mu je nedavno podelila zakonsko imunost pred kazenskim preganjanjem in zato v ZDA ne bo odgovarjal zaradi obtožb, da je naročil umor kolumnista Washington Posta Džamala Kašodžija.

Po nekaterih poročilih je za Brittney Griner posredoval tudi savdski prestolonaslednik Mohamed  bin Salman. Foto Rungroj Yongrit/Afp
Po nekaterih poročilih je za Brittney Griner posredoval tudi savdski prestolonaslednik Mohamed  bin Salman. Foto Rungroj Yongrit/Afp

Vprašanja bodo zagotovo tudi o ruskem »trgovcu s smrtjo« Viktorju Boutu, ki so ga zamenjali za Brittney Griner. V Tadžikistanu rojeni sovjetski vojaški častnik je za razvpito sovjaetsko obveščevalno službo KGB deloval v Mozambiku in Angoli, s preprodajo orožja pa nadaljeval tudi po razpadu Sovjetske zveze. Sumijo ga oboroževanja kršiteljev človekovih pravic v vrsti afriških držav, pa tudi delovanja v vojnah na ozemlju nekdanje Jugoslavije in še posebej v Bosni.

S pomočjo ameriških obveščevalcev so ga leta 2008 ujeli na Tajskem  ter kasneje izročili ZDA. Novembra 2011 ga je manhattansko sodišče zaradi zarot z namenom uboja ameriških državljanov in oboroževanja terorističnih organizacij obsodilo na 25-letno zaporno kazen.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine