Vojna ne rešuje ničesar, razen tistih, ki prodajajo orožje

»Danes se fašizem kaže v novih oblikah in skorajda vsakodnevno smo priča poskusom demoniziranja partizanstva in poveličevanja kolaboracije. Takšna politika revizije in ponarejanja zgodovine je bila na zadnjih volitvah odločno zavrnjena. Zavrnjeno je bilo početje prejšnje Janševe vlade, ki je upor proti okupatorju zaničevala, kolaboracijo pa imela za vrednoto,« je ob 80-obletnici poboja partizanov in nedolžnih civilnih žrtev na Oštrcu z okolico med drugim povedal publicist in doktor znanosti Božidar Flajšman.

Velika množica ljudi se je danes zbrala na Oštrcu in tako počastile spomin na padle junake. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Na tem območju so 21. oktobra leta 1943 nemške čete začele prodirati čez reko Krko. Postavili so pontonski most čez reko in čezenj se je začela pomikati SS enota, ki je udarila na Gubčeve bataljone. V Prekopi se jim je zoperstavil prvi bataljon. Janez Hribar je v svojih spominih zapisal, da je takrat padlo 32 partizanov. Nemci so nato že dopoldne prihrumeli v Novo mesto, kjer so zasedli pomembnejše urade, njihovi policijski oddelki pa so s pomočjo domobrancev začeli loviti pripadnike OF. Že prej pa so v Šentjerneju pobili 25 domačinov, v Orehovici 3, v Prekopi 13.

Oštrc in okoliške vasi so med drugo svetovno vojno dale visok krvni davek. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Ob cesti pri Ratežu so jih ubili 19, v Gabrju pod Gorjanci pa 20. V Novem mestu, Bršljinu, Žabji vasi, Ločni in drugih krajih so pobili 26 civilnih oseb, šest pa so jih obesili na vrtno ograjo gostilne »Pod Trško goro«.

Spominska slovesnost je potekala pred spomenikom, kjer je vklesanih 45 imen, od tega 24 padlih borcev iz Črešnjevca, Črneče vasi, Vrbja, Vrtače, Dovšc, Avguštin, Gradnja in Prušnje vasi, ter 21 žrtev fašističnega nasilja. Zbrane sta nagovorila tudi kostanjeviški župan Robert Zagorc in predsednik kostanjeviške borčevske organizacije Jakob Gašpir.

Vojna kot poslovna priložnost

Flajšman je prepričan, da želijo nekateri avtoritarno in razdiralno politiko spet pripeljati na oblast s svojevrstnim trojanskim konjem, polnim pahorjanske platforme prijaznosti in vsebinske praznosti. Strup sovraštva pa še dalje redno širijo preko svojih strankarskih medijev.

Kritičen je bil tudi do aktualne vlade, ki dela številne napake. Pravi, da ljudstvo ne sme dopustiti, da bo sedanja politika vlade podlegla egoističnim, pohlepnim zasebnim interesom posameznikov ali skupin pred javnim interesom. Golobova vlada dela še druge velike napake. Namesto miru, podpira vojno v Ukrajini. Opozoril je na izjavo predsednika vlade Roberta Goloba, da je vojna poslovna priložnost za naša podjetja. »Ne, nobena vojna ne sme biti poslovna priložnost. Vojna ne rešuje ničesar, razen tistih, ki prodajajo orožje,« je prepričan Flajšman.

Slavnostni govornik na partizanski prireditvi je bil publicist dr. Božidar Flajšman, ki je zbranim spregovoril o aktualnih dogodkih. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

V govoru je spregovoril tudi o krizi na bližnjem vzhodu. Mednarodna skupnost je Izraelu po zločinskem napadu Hamasa ponudila neomajno podporo, pri čemer pa se pozablja, da se nasilje ni začelo z napadi na Izrael, temveč temelji na izraelski politiki apartheida in okupacije, ki je v 75. letih palestinsko prebivalstvo pripeljala na rob uničenja. Ironija zgodovine je, da se Izrael do Palestincev obnaša tako, kot so se Nemci do Judov in nasploh do ljudi na okupiranih območjih med drugo svetovno vojno.

Potvarjanje zgodovinskih dejstev

Spregovoril je tudi o zločinih italijanske soldateske med drugo svetovno vojno in opozoril, da doslej z italijanske strani še ni bilo nobenega opravičila ali obžalovanja za storjeno gorje. So pa v italijanskem senatu pred kratkim podprli novelo zakona o fojbah iz leta 2004, ki nadaljuje revizijo zgodovine, po kateri kot da fašističnih zločinov ni bilo, ker da so bili Italijani zgolj žrtve zločinskih Slovanov.

S takšnim gromozanskim potvarjanjem zgodovine se tlakuje pot zgolj v nove delitve in nove grozote, pri čemer ne zaostaja italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki se letošnje 80-obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča na Rabu z izgovorom, da za poklon tamkajšnjim žrtvam »ni še pravi čas«, ni želel udeležiti.

FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Novelo zakona o fojbah in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije so podprle vse italijanske stranke in 147 senatorjev od 150. Zanjo je glasovala, na presenečenje vseh, tudi slovenska senatorka iz Trsta Tatjana Rojc. »To je sramota! Slovenska politika pa molči, se ne odziva s predsednico države na čelu,« je dejal Flajšman in dodal, da je predsednica Nataša Pirc Musar pretirano ukrepala proti mladi zagovornici pravic žensk, ki je s svojimi somišljenicami odstranila zastavice aktivistov, ki se borijo za ukinitev splava. Flajšman je sklenil z besedami, da so se partizani borili s puško in knjigo ter da je fašizem zlo, ki se mu ne sme pustiti dihati.