Vojna dodatno onesnažuje zrak po Evropi

Prva ugotovitev ob pogovorih s slovenskimi energetiki in odločevalci je ta, da nihče ne more napovedati rasti emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal kot posledice vojne v Ukrajini in omejenih dobav ruskega zemeljskega plina. Za zdaj to še ni vidno, razen v cenah plina, ki pa že poganjajo naložbe gospodinjstev v druge vire ogrevanja. A napovedi za evropske podnebne cilje so črne, tudi zaradi suše in skromnega učinka hidroelektrarn ter ustavljanja jedrskih elektrarn.

V slovenski energetiki omejene dobave plina iz Rusije ne bi povzročile hudih težav, tako rekoč vse plinske elektrarne pri nas lahko uporabljajo tudi ekstralahko kurilno olje, ki pa povzroča za četrtino več emisij kot plin. Poleg omejitev dobav in visokih cen plina države v kurjenje premoga in drugih goriv potiska tudi čedalje večja poraba elektrike ob skromni proizvodnji hidroelektrarn in ustavljanja jedrskih elektrarn. Če se bo suša še zaostrovala, bo tudi jedrska elektrarna v Krškem morala znižati moč za deset odstotkov. Zdaj je na meji, ki jo določajo predpisi o dovoljenem segrevanju Save.

V energetiki upajo, da bodo preživeli jesen in zimo ter komisijo prosijo, naj deluje bolj pragmatično, in ne kot moralna avtoriteta, sicer bomo šteli mrtve zaradi emisij. V teh razmerah pa vidijo tudi nekaj dobrega, dovolj hitro se je pokazalo, da nemška pot ni smotrna, da je to rešljivo z nekaj varčevanja in sodelovanja. Če bi nemška pot še uspevala, bi še več držav šlo po poti odvisnosti od ruskega plina in zapiranja jedrskih elektrarn. Poraba elektrike se povečuje, zato tudi nove vzorne države, kot je Avstrija, razmišljajo o premogu, saj je za nove hidroelektrarne zmanjkalo rek.

Svetovna poraba premoga bo zrasla

»Kljub ohlajanju svetovnega gospodarstva in zaprtjem na Kitajskem so visoke cene plina po ruski invaziji na Ukrajino pospešile uporabo premoga,« ugotavljajo v Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Svetovna poraba premoga bo zrasla tudi letos in dosegla rekordno raven izpred skoraj desetletja. Nekaj dvoma o taki napovedi so dodali tudi v IEA, saj pravijo, da to ni nujno zaradi počasnejše gospodarske rasti in skokov na energetskem trgu.

Po trendih, ki so jih opazovali od poročila iz decembra do julija, pa bo poraba premoga letos zrasla za 0,7 odstotka na osem milijard ton. Seveda, če se bo Kitajsko gospodarstvo pobralo v drugi polovici leta. Ta skupna količina se ujema z rekordno porabo premoga iz 2013. Prihodnje leto pa naj bi poraba premoga dosegla celo nov rekord. Veliko držav se je vrnilo k premogu v preteklih mesecih, kar je zelo slaba novica za podnebje. Lani so emisije toplogrednih plinov rekordno zrasle, saj so države porabile več premoga za okrevanje po pandemiji covida-19.

Poleg Kitajske in Indije, ki prednjačita, se bo poraba premoga znatno povečala tudi v Evropski uniji. V IEA napovedujejo sedemodstotno rast po lanski 14-odstotni. To pospešuje povečano povpraševanje po elektriki, v proizvodnji pa premog zamenjuje plin, zlasti zaradi omejenih dobav in izjemno visokih cen plina po začetku vojne v Ukrajini. Več članic EU podaljšuje obratovanje premogovnih termoelektrarn, ki so bile predvidene za zaprtje, pa tudi zaganjajo že ustavljene termoelektrarne ali odpravljajo omejitve operativnih ur termoelektrarn na premog, da bi zmanjšale porabo plina. Kljub temu da EU predstavlja le pet odstotkov svetovne porabe premoga, je to boleč žebelj v njenih ambicijah za svetovno voditeljstvo v boju proti podnebnim spremembam.

Visoke cene plina, ki jih poganjajo strah pred ustavitvijo dobav, zahteve za polnjenje skladišč, pa tudi omenjanje embarga na ruski plin ali vsaj zmanjšanje porabe so dale premogu konkurenčno prednost. Na mednarodni ravni so cene premoga zrasle, tudi do rekordov med oktobrom 2021 in majem 2022, tudi zaradi prepovedi izvoza ruskega premoga, vendar ima veliko držav domače vire. Na mednarodnem trgu pa bodo cene premoga višje tudi prihodnje leto.

A visoke cene plina in elektrike niso dale konkurenčne prednosti le premogu, marsikatere prej neekonomične proizvodnje so postale dobičkonosne. Koliko bo to povečalo emisije EU, pa je odgovor v energetiki kratek: »Tega ne ve nihče«. Preveč je namreč spremenljivk. Koliko plina bo še lahko ali smelo priteči iz Rusije, se bodo trgi umirili, saj prihodnjo zimo zaradi razmeroma polnih skladišč ne bi smelo biti večjih težav, pa tudi od tega, kako bo s sušo v večjem delu EU. Ta katastrofalno vpliva na proizvodnjo hidroelektrarn, pri nas bodo letos izpolnile le polovico načrtovane proizvodnje, pa tudi na obratovanje jedrskih elektrarn.

»Do zdaj so emisije kvečjemu padle zaradi varčevanja,« je druga ugotovitev energetikov. Povečevati se bodo začele jeseni in pozimi, dodajajo. Resnih napovedi pa ni. V energetiki opozarjajo le na Nemčijo, ki bo zagnala nekaj starih termoelektrarn na premog, kar bo gotovo še povišalo emisije Nemčije in EU. Podoben načrt imajo Avstrijci, ki naj bi zagnali eno ali dve že konzervirani termoelektrarni, verjetno pa še katera država. Pri tem ne gre le za toplogredne pline, gre tudi za delce. Po nekaterih študijah je imela Nemčija po nesreči v Fukušimi največ žrtev. Takrat je namreč sprejela odločitev za zaprtje jedrskih elektrarn, od 2011 pa gradila termoelektrarne. Zaradi prašnih delcev iz teh termoelektrarn v Nemčiji umre tisoč ljudi na leto.

Solidarnost evropskih držav bo nujna

Pri nas bi lahko varčevanje preraslo v množično uporabo lesne biomase namesto plina. Les je še vedno obravnavan kot obnovljiv vir, ki je ogljično nevtralen. Vendar obsežno individualno kurjenje lesa, ki je po ocenah zdaj najcenejša možnost ogrevanja, izrazito negativno vpliva na kakovost zraka, zato v nekaterih mestih niti ni dovoljeno. Kurjenje lesa je pozimi največji vir delcev v zraku, promet sledi kot drugi.

Po drugi strani je kurjenje premoga v luči zanesljivosti preskrbe edini mogoč korak Nemčije. V energetiki menijo, da bi bilo seveda bolje, če bi ohranili jedrske elektrarne pri življenju. Po zadnjih novicah na ravni vlade celo pripravljajo nove študije o izvedljivosti podaljšanja delovanja zadnjih treh delujočih jedrskih elektrarn in še treh, ki so jih že ustavili. Pri tem se pri nas malce zabavajo ob tem, da so Poljaki ponudili prevzem nemških jedrskih elektrarn v najem. Dobavili bi tudi gorivo zanje.

Vse te turbulence imajo tudi dobro plat, pravijo v slovenski energetiki. Nemčija je s svojo energetsko politiko vso Evropo pahnila v veliko odvisnost od ruskega plina, zdaj se je to dovolj hitro izkazalo za nespametno. Če solidarnost ne bo delovala, bo to velik udarec za EU. Če bo vsaka država zase poskušala zagotoviti dovolj velike količine plina, težav ne bo konec. Po drugi strani tudi drži, pravijo, da ko plina zmanjka, cena ni več pomembna. Tako v plinski elektrarni Brestanica kot v ljubljanski TE-TOL lahko plin zamenjajo z ekstralahkim kurilnim oljem. To ima za četrtino višje emisije ogljikovega dioksida kot plin, dodatno pa še nekatera druga onesnaževala zraka. Premog ima dvakrat višje emisije kot plin.

Jutri smo lahko tudi brez hrane

Veliko ruskega plina teče tudi do Italije, ki je ogromna porabnica, po plinovodu mimo Slovenije iz avstrijskega Baumgartna. Italija nekaj plina dobi tudi po plinovodu iz Alžirije, ki je bila nekoč izvorna država plina tudi za Slovenijo, že dolgo pa teče po povezavi med Slovenijo in Italijo ruski plin v Italijo. To, da so ministri iz Alžirije, Nigra in Nigerije podpisali memorandum o soglasju o gradnji 4000 kilometrov dolgega in 13 milijard dolarjev vrednega plinovoda čez saharsko puščavo, še nekaj let ne bo prineslo nobenega olajšanja. Po pričakovanjih naj bi Evropi na leto dobavil 30 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je polovica polne zmogljivosti Severnega toka 1.

V GZS so opozorili še na drugo razsežnost, velik udarec za gospodarstvo, če plina ne bo. Živilska industrija je po besedah predsednika Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Janeza Rebca (Skupina Pivka Delamaris) pod ogromnim pritiskom, saj je ravno zemeljski plin v tej dejavnosti ključni energent. »Če se ne bodo naredili rezervni scenariji, smo lahko jutri tudi brez hrane,« je dejal. Predsednik Združenja kemijske industrije Denis Jahič (Aquafil) je opozoril, da alternativnih virov ni letos, verjetno jih tudi vse prihodnje leto ne bo. »Smo življenjsko odvisni od ruskega plina,« je bil jasen. Od oktobra 2021 je EU izgubila zmogljivosti za proizvodnjo milijona ton aluminija, zunaj EU pa se je proizvodnja povečala.