Vojaška hiperbarična komora tudi za civilno zdravstvo

»Že dolgo si prizadevamo, da bi našo hiperbarično komoro uporabljali tudi za civilne namene. Sprva je bila težava ta, da tovrstnega zdravljenja ni pokrivalo zdravstveno zavarovanje, pozneje pa, da normativno ni bilo urejeno sodelovanje vojaškega zdravstvenega osebja za potrebe civilnega zdravstva. Zdaj upam, da je to za nami in da bo sporazum o prenosu komore v Ortopedsko bolnišnico Valdoltra vendarle podpisan,« si obeta poveljnik 430. mornariškega diviziona kapitan bojne ladje Bogomir Tomažič.

Poleg do zdaj edinega hiperbaričnega centra v Sloveniji, ki spada v mrežo javnega zdravstva in deluje na ljubljanski medicinski fakulteti pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra, naj bi v bližnji prihodnosti dobili še enega, in sicer v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Hiperbarična komora, ki omogoča zdravljenje z vdihavanjem čistega kisika pod zvišanim tlakom, se uporablja predvsem za terapije v primeru dekompresijske bolezni (kot zapleta pri potapljanju), ob zastrupitvi z ogljikovim monoksidom, lahko pa tudi kot dopolnilna terapija pri drugih zdravljenjih, zlasti pri hitrejšem celjenju ran, ko so prisotne različne pridružene bolezni.
 

»V Ortopedski bolnišnici Valdoltra se že več let zavzemamo za možnost dopolnilnega zdravljenja naših pacientov s hiperbaričnim kisikom. Med temi je največ pacientov s kompleksnimi kostnimi okužbami, osteomielitisom in pacientov s kroničnimi ranami, pri katerih zgolj kirurško in antibiotično zdravljenje ne zadoščata, ter bolnikov s pooperativnimi tkivnimi nekrozami,« naštejejo v bolnišnici. Kot še pojasnijo, svetovne smernice zdravljenja tovrstnih obolenj zajemajo tudi hiperbarično zdravljenje. V tujini je hiperbarična medicina močno vpeta v bolnišnično in tudi ambulantno zdravljenje številnih indikacij.
 

V uporabi večinoma za suhe potope
 

Vojašnica slovenskih pomorščakov v Ankaranu s hiperbarično komoro razpolaga od leta 2009, ko jo je Slovenska vojska kupila za potrebe svojih potapljačev. Naprava je skladna z visokimi civilnimi in Natovimi standardi ter omogoča hkratno terapijo osmih sedečih pacientov ali dveh ležečih, zagotovi poveljnik. Na podlagi lanskih dogovorov med Slovensko vojsko, Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, Splošno bolnišnico Izola in ministrstvom za zdravje so imenovali delovno skupino za vzpostavitev delovanja vojaške hiperbarične komore tudi za potrebe civilnega zdravstva.
 

Poveljnik 430. mornariškega diviziona Bogomir Tomažič želi hiperbarično komoro nameniti tudi za civilno zdravstvo. FOTO: Nataša Čepar/Delo

»Tovrstno zdravljenje je bilo do zdaj za marsikoga zunaj Ljubljane težje dostopno. Naša komora, ki jo k sreči zaradi izjemno redkih nezgodnih dogodkov – odkar jo imamo, smo jo potrebovali le v dveh lažjih primerih – uporabljamo večinoma za izobraževalne namene in vaje tako imenovanih suhih potopov, bo tako lahko bolj služila svojemu namenu,« je prepričan poveljnik Bogomir Tomažič. Sporazum bodo morda podpisali že v prihodnjem mesecu, kar pomeni, da bi lahko komora v okviru ortopedske bolnišnice poskusno začela delovati še letos. »Komoro, ki bo tik ob morju, bomo še naprej uporabljali tudi za naše potrebe in v primeru civilnih potapljaških nesreč. Obenem pa smo sprožili tudi nakup manjše, mobilne hiperbarične komore, ki bi jo namestili na večnamensko ladjo Triglav,« omeni sogovornik. Vrednost te naložbe, ki so jo izvedli z razpisom, znaša okrog 400.000 evrov. Trenutno pogodbeno sodelujejo s tremi zdravniki, ki se usposabljajo za hiperbarično medicino, vendar na naših medicinskih fakultetah še ni mogoče vpisati specializacije.
 

Za vzpostavitev delovanja hiperbarične komore pa si prizadevajo tudi na mariborski fakulteti, kjer pri projektu sodeluje dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je obenem tudi predsednik Slovenske potapljaške zveze.
 

Zahtevana zdravniška prisotnost
 

V Centru za baromedicino, ki deluje v okviru Inštituta za fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, opravljajo hiperbarične terapije vse od leta 2006. Do zdaj so bili edini hiperbarični center v Sloveniji, ki je svoje storitve opravljal pod okriljem javnega zdravstva in sprejema paciente na stroške zdravstvene zavarovalnice. Dovoljenje ministrstva za zdravje za izvajanje hiperbarične terapije v zdravstvene namene imata tudi podjetji RR Medical iz Malih Lašč in Oxymed poliklinika iz Kopra, vendar so njune storitve izključno samoplačniške. Vse druge ponudbe hiperbaričnih terapij na trgu se torej po tolmačenju ministrstva za zdravje ne morejo oglaševati kot zdravljenje.

Upravljanje naprave zahteva tehnično usposobljenost, za zdravstvene terapije tudi prisotnost zdravnika. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Kot je pred časom za Delo dejal dr. Igor B. Mekjavič z Instituta Jožef Stefan, ki se je s preučevanjem hiperbarične terapije pri nas pionirsko ukvarjal že v 80. letih prejšnjega stoletja, je pri vdihavanju čistega kisika pod povišanim tlakom, kar imenujemo hiperbarični kisik, potreben medicinski nadzor. Na zdravstvenem inšpektoratu, kjer so pristojni za nadzor nad tem, kdo izvaja hiperbarične terapije, že dlje časa čakajo na mnenje razširjenega strokovnega kolegija za interno medicino – ali gre pri uporabi hiperbarične komore vedno za zdravstveno dejavnost ali lahko tudi za izvajanje nezdravstvene dejavnosti oziroma ali se lahko uporabljajo tudi za izboljšanje počutja, velnes in lepotne namene.

»V času epidemije in izrednih zdravstvenih razmer v bolnišnicah, kjer delujejo člani razširjenih strokovnih kolegijev, je njihovo delovanje zmanjšano – odgovora tako še nismo prejeli,« so zapisali na inšpektoratu. Nadzore so zato začasno zamrznili. Za nadzor nad samimi aparaturami, ki so opredeljene kot medicinski pripomočki, pa je pristojna javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.