Ponudba hiperbaričnih komor vse večja, nadzor vprašljiv

»Hiperbaričnih komor in njihove uporabe ne nadziramo, saj čakamo na odgovor razširjenega strokovnega kolegija za interno medicino glede tega, kako je različne vrste komor mogoče uporabljati, pri kateri dejavnosti in kdo z njimi lahko dela,« so povedali na zdravstvenem inšpektoratu. Hkrati je na trgu mogoče najti številne ponudbe hiperbaričnih terapij, ki omogočajo dihanje čistega kisika pod zvišanim tlakom v komori in obljubljajo zdravilne učinke.

»Res je, da se je inšpekcija na nas obrnila glede storitev hiperbarične komore, a smo prav v obdobju izvolitve novega vodstva, zato zadeva nekaj časa stoji. Ne glede na konkretni primer, so naša priporočila jasna – da se pri ocenjevanju kompetenc za delo s takimi napravami sledi priporočilom evropskega združenja za hiperbarično medicino, ki zahtevajo ustrezno zdravstveno izobrazbo. To pa bi inšpekcija lahko sama preverila,« pojasnjuje dr. Zlatko Fras, predsednik razširjenega strokovnega kolegija za interno medicino in direktor Interne klinike v UKC Ljubljana. Dovoljenje za opravljanje hiperbarične medicine sicer izdaja ministrstvo za zdravje. Poleg medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki prek UKC edina sprejema tudi paciente na stroške zdravstvene zavarovalnice, se s to dejavnostjo lahko ukvarjata še podjetji RR Medical iz Malih Lašč in Oxymed poliklinika iz Kopra, vendar so njune storitve izključno samoplačniške. Vse druge ponudbe hiperbaričnih terapij na trgu se torej po tolmačenju ministrstva za zdravje ne morejo oglaševati kot zdravljenje.



Zdravljenje s hiperbarično komoro je nujno pri hudih zastrupitvah z ogljikovim monoksidom ali pri potapljaški oziroma dekompresijski bolezni. Učinkovito pa je tudi v primerih poškodovanih tkiv, ki nastanejo po obsevanju, ranah, ki se ne celijo, oziroma pri bolnikih s kroničnim vnetjem kosti in kostnega mozga. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) tako obračunavajo zdravljenje s hiperbarično komoro v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za 12 bolezni oziroma stanj, ki sodijo v prej omenjen opis, pri tem pa so upoštevane mednarodne smernice. A kot ugotavljajo na zavodu, število zdravljenj s hiperbarično komoro ne izpolnjuje načrtovane kvote, lani so, denimo, izvedli komaj polovico od predvidenih terapij, in sicer malo več kot 3000. Največ so jih obravnavali pred tremi leti, ko so dosegli nekoliko več kot 70 odstotkov načrtovanega obsega dela.
 

Zakaj je tako malo izdanih napotnic?

»Pri odločitvi za zdravljenje s hiperbarično oksigenacijo gre za presojo lečečega zdravnika. Največ imamo seveda pacientov, ki se zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru, saj z njimi pogodbeno sodelujemo, redno k nam prihajajo tudi pacienti iz primorskih bolnišnic, še najmanj pa jih je s štajerskega dela,« pravi dr. Žarko Finderle, vodja Inštituta za fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer v Centru za baromedicino opravljajo hiperbarične terapije vse od leta 2006. Njihova komora, ki so jo izdelali v sodelovanju z donatorji, naenkrat sprejme do osem sedečih ali dva ležeča pacienta. Komoro uporabljajo tudi za raziskave na področju medicine potapljanja. Sogovornik pričakuje, da se bo po vzoru sosednjih držav in tujine tudi pri nas tovrstno zdravljenje razširilo. Po njegovih besedah bi bilo smiselno vzpostaviti hiperbarični center še vsaj na območju slovenske Istre in Maribora. »S tem bi pacientom prihranili izčrpavajoče vožnje do Ljubljane,« meni.



Tudi potapljači, ki jih v morju lahko prizadene dekompresijska bolezen, morajo pomoč poiskati v hiperbarični komori v Trstu, saj je prevoz do Ljubljane daljši in zaradi višinskih razlik bolj tvegan. V prihodnje pa naj bi za te namene uporabljali komoro, ki jo za zdaj upravlja mornariški divizion Slovenske vojske in je približno enakih dimenzij kot tista, ki jo imajo na ljubljanski medicinski fakulteti. Dogovori o tem potekajo z izolsko splošno bolnišnico in Ortopedsko bolnišnico Valdoltra. Predsednik Slovenske potapljaške zveze dr. Mitja Slavinec je pripomnil, da z vidika potapljaških nezgod naše morje zaradi relativno majhnih globin ni tako nevarno. Sam pa se dogovarja za vzpostavitev delovanja hiperbarične komore na mariborski fakulteti, s katere profesionalno prihaja, da bi jo lahko uporabljali za terapevtske namene.
 

Kako deluje hiperbarična terapija

»Hiperbarična komora deluje terapevtsko z omogočanjem večjih koncentracij kisika v krvi, kar, na primer, pospešuje nastajanje novih žil na področju, prizadetem z obsevanjem, deluje protibakterijsko, zmanjšuje otekanje in podobno. V primeru potapljaške bolezni pa ob povečanju atmosferskega tlaka in dihanju kisika hitreje raztaplja dušik in omogoča njegovo odstranjevanje iz telesa,« razloži Finderle. To terapijo zdaj največkrat uporabljajo za hitrejše zdravljenje ran, ki se težko celijo zaradi različnih pridruženih bolezni. Začetek delovanja baromedicine pri nas je povezano prav s prizadevanjem maksilofacialnih kirurgov, ki so zdravili posledice obsevanja na svojem področju. Terapija traja povprečno od 60 do 90 minut (denimo za zdravljenje ran). Ob zastrupitvi z ogljikovim monoksidom je dovolj en obisk komore, večinoma pa je zahtevanih najmanj 30 do 40 obiskov. Cena ene terapije, ki jo izvajajo na ljubljanski medicinski fakulteti, za samoplačnike znaša sto evrov.



Univerzitetna komora omogoča šest barov nadtlaka (oziroma sedem barov absolutnega tlaka, saj je standardiziran tlak v ozračju en bar), to pa ustreza potopitvi 60 metrov globoko. Za zdravljenje je predpisano ena do 1,5 bara nadtlaka oziroma dva do 2,5 bara absolutnega tlaka (le pri nekaterih boleznih do dva bara nadtlaka). »S temi količinami je na trgu mogoče precej manipulirati. Oglašujejo, denimo, da imajo komore 1,2 ali 1,3 bara tlaka, a gre za absolutni tlak, kar ustreza le za 0,2 ali 0,3 bara nadtlaka. Poleg tega je pomembna tudi koncentracija kisika, ki je v naši komori stoodstotna, medtem ko ponekod uporabljajo le koncentrat kisika, lahko tudi manj kot 90-odstotnega – kot pri zdravljenju s kisikom na domu –, kar je nekaj popolnoma drugega,« navede profesor.
 

Kisik je zdravilo, zato je nujen medicinski nadzor

V komercialni ponudbi hiperbaričnih komor na trgu sicer oglašujejo hitrejše okrevanje po različnih posegih, športnih naporih, splošno izboljšanje počutja ter celo večjo osredotočenost in pomladitveni učinek. A teh učinkov raziskave ne potrjujejo, zato tudi niso vključeni v priporočila evropske komisije za hiperbarično medicino. »Vdihavanje čistega kisika pod povečanim tlakom, kar imenujemo hiperbarični kisik, je zdravilo in potrebuje medicinski nadzor,« je prepričan dr. Igor B. Mekjavič z Inštituta Jožef Stefan, ki se je s hiperbarično oksigenacijo raziskovalno ukvarjal v Kanadi že v 80. letih prejšnjega stoletja. V Slovenijo je leta 1989 pripeljal tudi prvo hiperbarično komoro in ustanovil prvi laboratorij za baromedicino pri nas. »To, da kisik pod tlakom ne more škoditi, ne drži.



Visoka koncentracija kisika v krvi je lahko toksična za pljuča in osrednji živčni sistem. Lahko nastanejo različni zapleti, tudi napadi, podobnim epileptičnim,« opozarja. Mekjavič je sodeloval pri raziskavah zdravljenja omrzlin pri alpinistih s hiperbarično oksigenacijo. Izkazalo se je, da terapija deluje, kar je bila novost v svetovnem merilu. »Ko smo pa proučevali učinek hiperbarične oksigenacije na regeneracijo mišic po športnem naporu, tega nismo mogli dokazati,« omeni.

Vladan Stanojković, otorinolaringolog v izolski bolnišnici, že desetletje v Kopru vodi Oxymed polikliniko – zasebno podjetje za zdravljenje s hiperbarično oksigenacijo. »Odkar sem leta 2014 dal vlogo za koncesijo, so me želeli na vsak način onemogočiti. Pri meni so se zvrstili najrazličnejši inšpektorji, dobil sem opomin zdravniške zbornice, grozili so mi celo z odvzemom licence za otorinolaringologijo, v bolnišnici pa z odpovedjo delovnega razmerja,« trdi. Povpraševanja ima veliko, vendar bi to obliko zdravljenja rad ponudil širšemu krogu bolnikov, zato si še naprej prizadeva za pridobitev koncesije. Poudarja, da je slovenska zdravstvena stroka, kljub bogatim izkušnjam iz tujine, skeptična do baromedicine, hkrati pa je to področje povsem neregulirano in terapije lahko ponuja vsakdo, ki si nabavi komoro.