Vladnega dogovora z zdravniki ne bo

Četudi bi do volitev manjkalo več, kot je še preostalih 12 dni, vlada ne bi mogla uresničiti dogovora, ki ga je izpogajala z zdravniki o zvišanju plač. Potem ko je ustavno sodišče februarja zadržalo izvajanje 48. člena PKP10, ki je zdravnikom in zobozdravnikom omogočal dvig zgornje plačne meje iz 57. v 63. plačni razred, je sporno določilo včeraj dokončno razveljavilo.

Izpodbijani člen je bil eden od temeljev za pogajanja med vlado in zdravniškim sindikatom, pri katerem so se v osnutku dogovorili za najmanj 26-odstotno zvišanje plač. Več kot 35 odstotkov zdravnikov in zobozdravnikov je zdaj v najvišjem možnem razredu za javne uslužbence in bi le z dvigom zgornje plačne meje lahko ohranili razmerja in položaj najbolj izkušenih.

Ustavno sodišče je pritrdilo pobudnikom za oceno ustavnosti – predstavniki petih central reprezentativnih sindikatov: Branimir Štrukelj, Lidija Jerkič, Peter Majcen, Jakob Počivavšek in Evelin Vesenjak –, ki so zatrjevali, da 48. člen PKP10 ne pomeni nujnega ukrepa, ki bi bil povezan z epidemijo in zato ne spada v ta interventni zakon, državni zbor pa glede tega ne bi smel sprejeti sklepa o nedopustnosti referenduma.

FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Po pojasnilih vlade in državnega zbora je določilo povezano predvsem s posebno obremenjenostjo zdravnikov in zobozdravnikov v časih slabih epidemioloških razmer. Šlo naj bi za začasni ukrep izpolnitev vladne zaveze iz stavkovnega sporazuma s Fidesom iz leta 2016. Z izpodbijanim ukrepom bi lahko pomagali predvsem mladim zdravnikom s prenizkimi plačami. Ustavno sodišče pa meni, da niti izpolnjevanje stavkovnih zavez iz leta 2016 niti položaj mladih zdravnikov očitno nista povezana z množičnim pojavom nalezljive bolezni covid-19. Sporna določba omogoča zviševanje najvišjih zdravniških plač, zviševanje plač mladim zdravnikom pa od nje ni odvisno. Zakonodajalec ima možnost, da tistim zdravnikom, ki so obremenjeni zaradi epidemije, enako kot do zdaj pomaga z dodatki.

Za sklep je glasovalo pet ustavnih sodnikov, proti sta bila ddr. Klemen Jaklič in Marko Šorli.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je komentiral, da je voljo ustavnega sodišča treba spoštovati, da pa se bodo na odločitev odzvali, ko jo bodo podrobno proučili. Fides, kot je znano, vztraja pri izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Branimir Štrukelj, eden od pobudnikov presoje, je tak sklep ustavnega sodišča pričakoval: »Kršitve so se videle z letala. Odločitev kaže na to, da se oblasti ne izplača iskati bližnjic, da bi uresničevala svoje politične cilje.« Po njegovi oceni je plačni sistem v ruševinah in bo po njegovem mnenju urejanje za prihodnjo vlado eden od temeljnih preizkusnih kamnov stabilnosti.