Svetovalna skupina za covid-19 predlagala skrajšanje karantene

Vladna krizna skupina se je seznanila z napovedmi, kako bi se lahko gibalo število okužb z novim koronavirusom v prihodnjih tednih in kako bo to vplivalo na zasedenost bolnišnic, je po njenem sestanku povedal vladni govorec Jelko Kacin.



Novih ukrepov za omejevanje širjenja okužbe za zdaj ne načrtujejo, pozivajo pa k spoštovanju obstoječih. Kot je za medije povedala Bojana Beović, so v svetovalni skupini za covid-19 vladi predlagali skrajšanje odrejene karantene, in sicer s sedanjih 14 na 10 dni.

Svetovalna skupina je sprva sicer predlagala skrajšanje trajanja karanten, odrejenih na meji, saj je po trenutnih ocenah skupine možnost pojava okužbe po končani karanteni v tem primeru res zelo majhno, je pojasnila. A so epidemiologi predlagali poenotenje ukrepov za vse.
 

Krajše karantene manjšajo finančno breme

Po besedah Beovićeve je tako tveganje nekoliko večje, saj s skrajšanjem trajanja karanten ne bodo zaznali približno osem odstotkov primerov, ki zdaj zbolijo v karanteni, več kot deset dni po izreku ukrepa karantene. Kljub temu so se odločili za predlog enotnega skrajšanja trajanja karanten, saj je za dejavnosti, kot sta zdravstvo in gospodarstvo, skrajšanje karanten bistveno, s tem bi bilo precej manjše tudi finančno breme.

Razmišljanja o skrajšanju karantene je potrdil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, kot razlog pa navedel predvsem dosedanje izkušnje. Predlagano 10-dnevno obdobje zajame veliko večino tistih, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za nove okužbe.

Glede možnih novih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom je po pojasnilih Gantarja treba vedeti, da je današnje visoko število potrjenih okužb predvsem posledica velikega števila opravljenih testov. To je po njegovem mnenju nadpovprečno in je zato normalno, da je številka okuženih višja.



Po rekordnem številu potrjenih okužb s koronavirusom – včeraj so našteli 79 novih primerov – je predsednik vlade Janez Janša za danes sklical vladno krizno skupino.

Ključni ministri in strokovnjaki, ki vladi pomagajo pri oblikovanju stališč o soočanju z epidemiološko situacijo, so se po Kacinovih besedah seznanili s potencialnim številom gibanja okužb v prihodnjem obdobju in kdaj bi morali biti pripravljeni na odprtje naslednje bolnišnice s covid-oddelkom.
 

Slovenija bo vztrajala na lastnih odločitvah

Govorili so tudi o pobudi Evropske komisije za oblikovanje enotnih omejitev. Slovenija bo do razprave v Bruslju 21. septembra pripravila svoje stališče. »Mislimo, da je dogovor o nekaterih stvareh mogoč. Če kje ne bo mogoč, pa bo Slovenija še naprej vztrajala na svojih odločitvah, da bi zamejila vnos od zunaj,« je dejal Kacin.

A dejstvo je, da imamo trenutno največje probleme doma, je opozoril vladni govorec. Največ okužb je namreč lokalnih, medtem ko je vnosa zelo malo.

»Zelo nas skrbi, da imamo še vedno nedopustno visok delež okužb neznanega izvora. Ljudje še vedno v strahu, da bodo izgubili delo in podobno, poskušajo tajiti ali pa se nočejo spomniti, s kom bi lahko bili v stiku, da bi lahko prišlo do prenosa okužbe,« je dejal Kacin. Še naprej bodo poskušali ljudem pojasnjevati, da ne morejo izgubiti dela, če bodo šli v karanteno, je pa to najbolj učinkovit način, da se ustavi širjenje koronavirusa.


 

Brez razprave o šolah

Na sestanku pa ni bilo nobene razprave o šolah. Te bodo delovale naprej, prav tako ni ministrstvo za izobraževanje dalo nobenih navodil ravnateljem, naj se pripravijo na kak drug načrt, je ponovil Kacin.

»Kar zadeva meje, veliko je vprašanj o tem, kdaj bo Slovenija na seznam drugačnih barv uvrstila dve naši sosednji državi. Zdaj se pripravljajo nova skupna evropska merila, tam naj bi nevarne države postale tiste, ki imajo več kot 50 okužb na 100.000 prebivalcev. Pomembno je tudi, koliko testirajo,« je pojasnil Kacin. Za Slovenijo je trenutno pomembno, koliko je vnosa iz teh držav, zato v tem tednu potrebe po spremembah pri seznamu držav ne vidi.

Iz Avstrije in Madžarske trenutno praktično ni vnosa, se pa lahko domneva, da bi za vnos iz teh dveh držav lahko šlo pri tistih, ki vira okužb ne razkrijejo, je še pojasnil.

»Naš problem je velika količina lokalnih okužb. Kar je prišlo pred časom, se je močno razmnožilo in zdaj kroži med nami,« je še dodal.