Vlada želi okrepiti sodelovanje z nevladnimi organizacijami

Nika Kovač: »Jeseni si želimo ob vseh referendumih in ob vsem, kar nas čaka, stati drug ob drugem in aktivno sodelovati.«

Galerija

Po besedah Roberta Goloba je bil cilj srečanja, da se »konkretne organizacije in zveze povežejo s konkretnimi ministrstvi in se z njimi pogovorijo o operativnih nalogah«. FOTO: Tobias Schwarz/AFP

M. P. V., STA

29. 7. 2022 | 17:45

29. 7. 2022 | 18:09

7:36

A+A-

Vlada želi še okrepiti sodelovanje z nevladnimi organizacijami, je po današnjem, že drugem sestanku z nevladnimi organizacijami poudaril premier Robert Golob. Predstavniki Inštituta 8. marec pa so izrazili nezadovoljstvo, ker jih vlada ni vključila v pogovore o protidraginjskih in drugih ukrepih.

Kot je v izjavi za javnost po sestanku z nevladnimi organizacijami poudaril predsednik vlade, je bil cilj današnjega sestanka, da se seznanijo s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij ter da se »konkretne organizacije in zveze povežejo s konkretnimi ministrstvi in se z njimi pogovorijo o operativnih nalogah«. S tem namenom se je današnjega sestanka udeležila tudi zelo močna ekipa z vseh ministrstev, je poudaril.

Današnjega, že drugega sestanka, se je sicer udeležilo več deset nevladnih organizacij.

Po Golobovih besedah so mlajše nevladne organizacije na sestanku najbolj izpostavljale sistemsko financiranje, starejše, bolj uveljavljene, pa so bile bolj konkretne pri spremembah zakonodaje, s katerimi bi odpravile administrativne ovire pri delovanju.

Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik se je na današnjem sestanku pokazala vsa raznolikost nevladnega sektorja, kjer imamo 27.000 nevladnih organizacij, te pa opravljajo zelo različne naloge na zelo različnih področjih in so tudi različno organizirane.

FOTO: Osebni arhiv

Nika Kovač: želimo aktivno sodelovati

V Inštitutu 8. marec so bili po besedah njegove direktorice Nike Kovač zelo veseli povabila na današnji sestanek, veseli jih tudi, da je vlada podprla zakon proti škodljivim ukrepom oblasti, so pa na sestanku izrazili nezadovoljstvo, da so bili v zadnjih nekaj tednih izpuščeni iz vseh pogovorov o protidraginjskih ukrepih, prav tako niso bili seznanjeni z zdravstveno reformo. »Upamo, da to ne nakazuje trenda za naprej,« je poudarila Nika Kovač.

Po njenih besedah želijo v Inštitutu 8. marec govoriti o konkretnih zavezah iz koalicijske pogodbe in pri tem aktivno sodelovati.
»Na sestanku je vlada sedela v prvih vrstah, mi pa za njimi. Jeseni si želimo ob vseh referendumih in ob vsem, kar nas čaka, stati drug in drugem in aktivno sodelovati,« je poudarila.

Golob: Vlada ne bo nagrajevala posameznih gasilcev, temveč bo sredstva zagotovila gasilskim organizacijam

Vlada ne bo nagrajevala posameznih prostovoljnih gasilcev ali drugih prostovoljcev, ki so sodelovali pri gašenju požara na Krasu, temveč bodo sredstva prejela prostovoljna gasilska in druga prostovoljska društva, saj je to edini način, da je izplačilo omenjenih finančnih sredstev neobdavčeno, je ob robu današnjega srečanja s predstavniki nevladnih in prostovoljnih organizacij poudaril predsednik vlade Robert Golob.

»Ne govorimo o nagradah posameznikom, ampak vsem prostovoljskim društvom, ki so bila aktivirana skozi državni načrt za zaščito in reševanje. V kolikor so bila aktivirana tudi društva, ki niso gasilska, so udeležena v tej isti shemi,« je poudaril.

Po njegovih zagotovilih se bo finančno nadomestilo v višini 63 oziroma 93,5 evra omenjenim društvom nakazalo glede na število oseb in glede na število dni sodelovanja pri gašenju požara.

Direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici je po sestanku izrazil zadovoljstvo, da je bil sestanek »malo bolj operativen, kot je bil prvi«, meni pa, da zdaj kakšno leto ni potrebe po sestankovanju s predsednikom vlade v tako velikem številu kot danes. Po letu dni bodo pogledali, ali to, kar je bilo dogovorjeno danes, drži in kakšen je napredek.

Forbici poudarja, da nekatere od prioritet nevladnih organizacij sovpadajo s prioritetami vlade, zato bi si želel, da se ministrstva z nevladnimi organizacijami pogovarjajo predvsem o tistem, o čemer se »sami pogovarjajo največ, to pa so reforma javnega zdravstva, davčna reforma in protidraginjski ukrepi,« je izpostavil.

Množično vlaganje referendumskih pobud po besedah Goloba zloraba zakonodaje

Predsednik vlade Robert Golob se je odzval na že tretjo vloženo referendumsko pobudo s strani SDS. Gre za zlorabo referendumske zakonodaje z namenom zaustavljanja izvršne oziroma zakonodajne oblasti, je dejal v izjavi za medije. Zavzema se za to, da se referendumi izvedejo na isti dan, a ne skupaj s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami.

»Taka taktika ima lahko mogoče navidezen učinek, sploh v predvolilnem času,« je dejal Golob. Ne glede na to, koliko jih še bo, pa Golob verjame, da bodo referendumi izpeljani na isti dan. »Štiri milijone evrov bomo pač žal kot država namenili igricam SDS,« je dejal.

Glede sodelovanja vlade s civilno družbo Forbici pravi, da občutek zadnjih dveh mesecev kljub vsem dobrim obetom ni kaj dosti drugačen, kot je bil pod vlado Janeza Janše, najbolj pa ga je presenetila »izjava državne sekretarke z ministrstva za finance, da na ministrstvu ne čutijo potrebe po tem, da bi se s komerkoli morali pogovarjati o davkih in o davčni reformi«. Forbici meni, da so davki najbolj pomembna družbena tema. Od davkov je namreč odvisno, kako solidarni smo kot družba, od tega, kako jih zberemo in kako so razporejeni, je poudaril.

Golob: Ukrepi bi se morali pri inflaciji poznati septembra

Ukrepi za omilitev draginje, ki jih sprejema vlada, bodo začeli veljati s septembrom, tako da bi se moralo to takrat poznati pri inflaciji. Draginjski dodatki za socialno ogrožene so predvideni za jesen, takrat bi se moralo tudi že videti, ali bo samoomejevanje trgovcev glede cen hrane zaleglo, je dejal premier Robert Golob.

Glede draginjskih dodatkov za socialno najbolj ranljive, ki jih je prejšnji teden napovedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, je premier povedal, da bodo najverjetneje izplačani novembra. Tako ima vlada dovolj časa, da pripravi ukrep, s katerim bodo dodatek dobili tisti, ki ga potrebujejo, je povedal.

Tako po njegovih besedah ne bodo nujno uporabili le evidenc, na podlagi katerih se izplačujejo socialni transferji ali varnostni dodatki, ampak bodo skušali najti način, da vključijo vse, ki dodatek nujno potrebujejo, torej tudi nekatere delovno aktivne. Zato si želijo vzeti še nekaj časa in evidence dopolniti z delovno aktivno populacijo, ki da je bila spomladi pri energetskih vavčerji prezrta.