Vlada očistila strategijo zunanje politike ideološke navlake

Ob robu 28. posveta slovenske diplomacije je na Brdu pri Kranju vlada Roberta Goloba sprejela prenovljeno strategijo slovenske zunanje politike. Ta je po oceni zunanje ministrice Tanje Fajon krajša in modernejša od predhodne, konkretnih izzivov pa naj bi se lotila z izvedbenimi akcijskimi načrti.

Zunanja ministrica je pojasnila, da so prenovljeno strategijo zunanje politike, ki izraža predvsem spremenjene geostrateške in geopolitične razmere po svetu, pripravljali dolgo. Novi strateški dokument je napisan na približno 15 straneh, kart je precej manj od predhodne različice, sprejete v času tretje vlade Janeza Janše.

»Poskušali smo ustvariti moderen, berljiv dokument, ki ga vsakdo lahko razume in se hkrati ukvarja z razmerami po svetu,« je pojasnila zunanja ministrica. Iz strategije, ki je šla skozi zahtevno medresorsko usklajevanje, bodo na letni ravni pripravljali akcijske izvedbene načrte za tako pomembna področja zunanje politike, kot so odnos do ZDA, Rusije, Kitajske in Bližnjega vzhoda.

»Zavezali smo se, da bomo pomembne odločitve sprejemali sproti in skozi državni zbor, z željo, da slovenska zunanja politika nastopa z enim glasom v svetu,« je zunanja ministrica med vrsticami priznala neenotno delovanje slovenskih zunanjepolitičnih akterjev, ki pa ga uradno seveda zanika.

»Ne. Strategijo smo začeli pisati že pred dobrim letom. Prav z namenom, da dosedanjo očistimo tudi ideoloških priokusov iz preteklosti, kot so omembe totalitarizmov in Višegrajske skupine,« je zunanja ministrica odgovorila na vprašanje, ali je bila nova zunanjepolitična strategija napisana tudi z namenom, da poenoti ključne akterje v slovenski zunanji politiki.

Prejšnja strategija slovenske zunanje politike, ki je bila sprejeta v času tretje Janševe vlade, ko je bil zunanji minister Anže Logar, je veljala le tri leta. Za strategijo sedanje vlade Tanja Fajon napoveduje, da bo veljala od pet do deset let, morda celo več.

Zadržki v Golobovem kabinetu

Pripravo strategije nove vlade je začel Iztok Mirošič, a je lani postal veleposlanik Slovenije v ZDA. Njegovo delo je nadaljevala Sabina Stadler Repnik, vodja službe za strateške študije in analize na zunanjem ministrstvu, ki bo strategijo svojim kolegom na diplomatskem posvetu uradno predstavila jutri.

Iz diplomatskih virov je mogoče slišati, da se veleposlanik Mirošič distancira od nastajanja nove strategije in da ne želi, da ga povezujejo z njo. S strategijo, ki je najmanjši skupni imenovalec vseh zunanjepolitičnih deležnikov, so imeli po naših informacijah kar nekaj težav in zadržkov tudi v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba.

Njeno sprejetje je bilo negotovo vse do seje vlade, saj je bila zadeva na dnevni red postavljena naknadno. Zaradi tega Golob, ki je diplomate nagovoril pred sejo, še ni mogel predstaviti ključnega zunanjepolitičnega dokumenta, ki je temeljna orientacijska točka za njihovo delo.

Predsednik vlade je diplomate pohvalil, da je bilo njihovo trdo delo opaženo, ugled Slovenije pa da se je v mednarodni skupnosti letos še povečal. Slovenskim diplomatom je tudi poročal o navdušenju Evrope nad »razgledanostjo, svetovljanskostjo in vrednotami« slovenske komisarke za širitev EU Marte Kos.

Kot največji bližnji izziv zunanje politike je izpostavil zamenjavo ameriške administracije. »Obeti so veliki, saj bi ta zasuk lahko privedel do zaustavitve spopadov v Ukrajini kot tudi na Bližnjem vzhodu.«

Kadrovanje

Tako kot na vsakem diplomatskem posvetu do zdaj tudi na tokratnem odmevajo veleposlaniške zamenjave. V Delu smo poročali, da si na veleposlaniški položaj v Sarajevu želi minister za kohezijo Aleksander Jevšek. »O internih postopkih ne morem govoriti. Noben postopek za katero od političnih kvot se še ni začel,« je odgovorila Tanja Fajon na vprašanje, kako kot podpredsednica vlade in zunanja ministrica komentira morebitni prehod ministra in strankarskega kolega v veleposlaniške vrste.

Izvedeli smo, da je veleposlaniškim ambicijam člana SD prisluhnila zunanja ministrica, predsednik SD Matjaž Han pa naj bi Jevškovi selitvi na veleposlaniški položaj nasprotoval, saj da bi tovrstna »evakuacija« škodila ratingom stranke.