Resolucija o jedrski energiji zavezuje tudi k ničelni toleranci do korupcije

Vlada je na današnji seji sprejela strategijo na področju priseljevanja in resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, je na novinarski konferenci po njej sporočil podpredsednik vlade Matej Arčon. Slednja je bila tudi osrednja tema seje, saj si Slovenija želi biti energetsko neodvisna, je poudaril.

Vlada je zato sprejela uredbo za novogradnje, ki imajo strehe ali nadstreške s tlorisno površino, večjo od tisoč kvadratnih metrov. Na njih bo treba postaviti sončne elektrarne. Kar dve tretjini jih je bilo priključenih v zadnjih dveh letih; za to so bila in bodo na voljo evropska sredstva. Ta uredba bo veljala le za tiste, ki bodo imeli to možnost in ustrezno lego, je še dodal Arčon.

Matej Arčon, minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, je delil tudi spodbudno novico s svojega področja. Italijanski senatni odbor je namreč odobril amandma na spremembe volilne zakonodaje, pri čemer obstaja upanje, da bi lahko Slovenci dobili svojega senatorja in poslanca.

To je po ministrovih besedah »zelo pomemben korak k velikemu cilju Slovencev v Italiji«. Kot je dodal, obstajajo tudi možnosti za zajamčen sedež v Furlaniji - Julijski krajini, za kar si urad za Slovence v zamejstvu in po svetu prizadeva ter bi pomenil dosežek in napredek za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poudaril je, da gredo koraki k medsebojnemu sodelovanju v pravo smer. To je, je dejal, pomemben dosežek za zunanjo politiko Republike Slovenije.

Podpora Jeku 2

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar pa je povedal, da je vlada sprejela predlog resolucije o miroljubni dolgoročni uporabi jedrske energije. »Gre za prvi programski dokument z opredelitvijo razvojnih usmeritev na področju jedrske energije, hkrati pa za izkaz načelne politične podpore in signal jedrskemu sektorju za preklop v razvojni način delovanja.« Ključna sporočila iz resolucije so, je dejal Levičar, da je Slovenija jedrska država z delujočim jedrskim programom, »v njej gradimo na več kot 50-letnih pozitivnih izkušnjah s to energijo, mešanico jedrske energije z obnovljivimi viri pa prepoznavamo kot ključ do podnebne nevralnosti«.

»Ključne usmeritve so vezane na razvoj nacionalnega jedrskega programa in podporo projekta Jek 2. Resolucija nas vse zavezuje k transparentnosti, odgovornosti in ničelni toleranci do korupcije,« je poudaril Levičar. Resolucija bo tudi podlaga za referendumsko vprašanje, dokument je šel skozi serijo javnih obravnav, zdaj gre še v državni zbor.

Na dnevnem redu je bil tudi predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerimi uresničujejo del konec lanskega leta podpisanega dogovora s sindikati javnega sektorja o uskladitvi vrednosti plačnih razredov. Te se bodo s 1. junijem uskladile za 3,36 odstotka, kolikor znaša 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju med decembrom 2022 in decembrom 2023.

Ena ključnih tem na vladi je bila tudi strategija na področju priseljevanja, ki jo bo podrobneje predstavil notranji minister Boštjan Poklukar.

Mešani odzivi

V Greenpeace Slovenija ocenjujejo, da je vlada s predlogom resolucije o miroljubni dolgoročni uporabi jedrske energije samovoljno že izbrala energetski scenarij za prihodnost Slovenije - kljub temu, da zanj ne pozna končnega računa.

Še bolj so ogorčeni nad dejstvom, da kljub trditvam, ki jih je predsednik vlade Robert Golob izrekel v nekaterih javnih nastopih v zadnjih tednih, in sicer, da »obstaja možnost drugega referenduma o projektu JEK2, najverjetneje leta 2027 ali 2028«, torej takrat, ko bodo znane ključne informacije o projektu, v resoluciji ni poskrbel za varovalko, ki bi to dolžnost tudi zahtevala. »Na ta način je vlada dala bianco menico projektu, o katerem ni znano praktično ničesar. Gre za radikalen obrat in odmik od stališča, ki ga je predsednik vlade predstavljal v preteklih tednih,« meni Sara Kosirnik iz Greenpeacea.

Zato jih trenutno dogajanje precej spominja na Teš 6, pri katerem je politika enako kot danes - za zaprtimi vrati in brez upoštevanja kritičnih glasov - izpeljala projekt, ki bo v kolektivni spomin Slovenk in Slovencev ostal zapisan kot največji koruptivni škandal v zgodovini naše države.

»Povsem zgrešeno je v tem trenutku vleči analogije s preteklim projektom. Nasprotno, usmerjati se moramo v prihodnost – kako v naslednjih letih in desetletjih zagotoviti nemoteno oskrbo Slovenije in gospodarstva, predvsem njegovega energetsko intenzivnega dela, z električno energijo. In tu ima GZS jasno stališče, ki temelji tudi na konsenzu, ki ga je sprejel strateški svet GZS za energetski prehod,« je na drugi strani jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

V okviru strateškega sveta deluje širok spekter strokovnjakov s področja energetike, raziskovalnih inštitucij, inženiringov in porabnikov električne energije iz energetsko intenzivne industrije ter predstavnikov energetskih podjetij. Strateški svet enoglasno zagovarja kombinacijo obnovljivih virov energije in jedrske energije za doseganje ciljev zelenega prehoda in ohranjanja industrije. Ob tem pa GZS vseskozi poudarja tudi nujnost transparentne priprave, vodenja in zunanjega nadzora projekta Jek 2 ter racionalne porabe sredstev.