Vitezi odstopili od investicije v romsko naselje

Novo mesto – V tem tednu bodo v romskem naselju Žabjak začeli postavljati večnamenski montažni objekt, v katerem bodo lahko približno sto romskim otrokom omogočili učno pomoč. Montažna »učilnica« bo stala 140.000 evrov in bo nared sredi novembra. Čeprav so denar zanjo pred časom obljubili tudi v malteškem viteškem redu, naložbe zdaj ne bodo (so)financirali.

Da bodo v romskem naselju dobili večnamenski objekt, je posledica sprejetja občinskega prostorskega načrta za romsko naselje Žabjak - Brezje, ki so ga julija potrdili mestni svetniki.



Za celovito ureditev Žabjaka nameravata država in občina v prihodnjih dveh letih zagotoviti 3,6 milijona evrov, pri čemer bo 15 odstotkov prispevala lokalna skupnost. Novi prostori bodo omogočili nadgradnjo programov, ki jih že zdaj izvajajo v prostorih vrtca, ki so postali pretesni za vse uka željne otroke. Gre za popoldansko učno pomoč učencem, ki obiskujejo osnovno šolo, programe za mlade, pa tudi delavnice za njihove starše. Trenutno je v te programe vključenih približno 40 oseb, potrebe pa so bistveno večje, so sporočili z novomeške občine.



»Želimo si, da romski otroci v prihodnje uspešneje končajo osnovnošolsko izobraževanje,« pravi novomeški župan Gregor Macedoni.

Romom pomagajo drugače

Pred dvema letoma je romski naselji Žabjak in Brezje obiskal malteški viteški red, vplivno katoliško diplomatsko mednarodno združenje, ki kot enega od svojih humanitarnih programov vodi tudi urejanje romskih naselij po vsej Evropi. Takrat so obljubili pomoč, vendar napovedi doslej niso uresničili. In kot smo izvedeli, je tudi ne bodo.



Član viteškega reda Andrej Šter je za Delo povedal, da je do spremembe prišlo zato, ker bo država sama zgradila devet takšnih centrov, med drugim tudi v Žabjaku. »Mi smo z veseljem opazili, da so nekako povzeli našo vsebino in bi šlo za podvajanje, če bi pri našem projektu vztrajali, zato zdaj romski program uresničujemo z vsakodnevnimi dejavnostmi. Romske otroke smo odpeljali na letovanje in za veliki šmaren na romanje na Brezje,« je povedal Šter.

Vzroki za učni (ne)uspeh

Vodstvo osnovne šole Bršljin, ki jo letos obiskuje 548 učencev, od tega je petina Romov, podpira takšno naložbo v znanje. Ravnateljica Darja Brezovar je za Delo povedala, da Društvo za razvijanje prostovoljnega dela že vrsto let izvaja popoldanske aktivnosti za romske učence v vrtcu Brezje in da so z njihovim delom zelo zadovoljni.



»Rezultati so odlični in takšno delo zelo podpiram. Naši učitelji so povezani z izvajalci in kdor redno obiskuje takšno pomoč, uspešno konča tudi preverjanje znanja,« je povedala Brezovarjeva.

Gre za izvajanje projekta učne pomoči na dolgi rok, ko bodo boljši učni rezultati šele vidni.
V minulem šolskem letu je devetletko uspešno končalo le odstotek romskih otrok. Po mnenju Brezigarjeve nizka učna uspešnost ni samo posledica neobiskovanja pouka, ampak gre v večini primerov za nesodelovanje pri pouku. S posameznimi učenci se zelo težko dogovorijo, da morajo v razred, ko pridejo v šolo, kaj šele da bodo med poukom tudi delali oziroma sodelovali.



Za slab učni uspeh je po njenem krivo tudi socialno okolje, iz katerega učenec prihaja, in da se začnejo slovenščino učiti šele, ko prestopijo šolski prag, tako da je slovenščina zanje pravzaprav tuj jezik. Stanje se iz leta v leto izboljšuje, saj imajo na šoli zaposleno tudi romsko pomočnico, ki romskim učencem pomaga tudi kot prevajalka.