Devetnajsta izvedba blejskega strateškega foruma je poskrbela za dobršno mero zanimivih nastopov in razprav, pa tudi drame, ki je udeležence pričakala še pred uradno otvoritvijo zaradi napovedane udeležbe nekdanje izraelske zunanje ministrice Cipi Livni. V skoraj dveh desetletji dolgi zgodovini foruma si je težko priklicati v spomin gosta, ki bi tako močno zasenčil ostalo dogajanje na osrednjem zunanjepolitičnem dogodku v državi.

Izraelkin prihod na Bled je bil povod za obsežen propalestinski protest na obrežju jezera, tik pod cesto, po kateri so v festivalno dvorano prišli visoki gostje. Te so poleg novinarjev in kamer pričakali vzkliki protestnikov, ki so z glasnimi zvočnimi posnetki eksplozij in naštevanjem imen civilnih žrtev izraelskega obstreljevanja Gaze pogosto preglasili izjave, ki so jih domači in tuji voditelji dajali pred vhodom v osrednje prizorišče dvodnevne mednarodne konference.

V zavetju festivalne dvorane se je lahko forum vrnil nazaj v ustaljene tirnice, in sicer z uvodnimi nastopi zunanje ministrice Tanje Fajon, predsednice republike Nataše Pirc Musar in predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen ter posebnim nagovorom generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, ki so eden za drugim predstavili svoj pogled na največje izzive, ki jih prinaša »svet vzporednih realnosti«, kakor se je glasil uraden naziv letošnjega foruma.

Širitev in vojne

»Svet se sooča s trenutkom preloma. In ena od glavnih prelomnic se je odprla prav tukaj na naši celini. Rusija se je odločila požgati svoje mostove z evropskimi sosedami z napadom na mirno državo. Putin in njegovi pajdaši so pokazali, da ne verjamejo v svetovni red, ki temelji na pravilih, ampak verjamejo, da lahko naredijo vse, kar hočejo, znotraj svojega tako imenovanega vplivnega območja,« je poudarila Ursula von der Leyen in z odra neposredno nagovorila vdovo pokojnega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki so ji organizatorji kasneje podelili posebno priznanje.

Izraelu je treba nehati pošiljati orožje za ubijanje otrok

Poleg vojne v Ukrajini je predsednica evropske komisije večino svojega govora namenila razmisleku o prihodnosti širitve Evropske unije na Zahodni Balkan, teme, o kateri se na Bledu že po tradiciji razpravlja tudi na osrednjem voditeljskem omizju, na katerem so svojo poglede soočili predsednik vlade Robert Golob ter premieri Hrvaške, Srbije in Albanije. Andrej Plenković, Miloš Vučević in Edi Rama so skupaj s slovenskim gostiteljem med drugim pozdravili napoved Ursule von der Leyen, da bo v njeni novi komisarski ekipi eden od komisarjev ukvarjal izključno z vprašanjem širitve oziroma da bo temu področju namenjeno več pozornosti kot doslej.

Julija Navalna, obkrožena z visokimi gosti. FOTO: Borut Živulovič/Reuters

Tudi voditelji na osrednjem omizju se niso mogli izogniti vprašanju vojn v neposredni soseščini, pri čemer je slovenski premier opozoril na problem dvojnih meril, s katerimi se Zahod po njegovem odziva na vojni v Ukrajini in Gazi. Slovenija v nasprotju z večino evropskih držav po Golobovih besedah nima težav z dvojnimi merili, kar je dokazala z nedavno odločitvijo o priznanju palestinske državnosti. »Ponosni smo bili, da smo lahko skupaj z Norveško, Španijo in Irsko ne samo palestinskemu ljudstvu, ampak celotnemu svetu pokazali, kaj je naša moralna obveznost,« je poudaril Golob.

Predsednica proti ministrstvu

Premierovo sporočilo, tako kot poziv zunanje ministrice drugim državam, naj sledijo zgledu Slovenije in priznajo Palestine, sta naletala na dober odziv občinstva, a nista uspela v celoti odvrniti pozornosti od burnega začetka konference ter odločitve organizatorjev, da v goste povabijo tudi za del javnosti kontroverzno izraelsko političarko.

Kot da to ni bilo dovolj, je na rdeči preprogi v bran protestnikom stopila še predsednica republike, ki je demonstracije označila za povsem legitimne. »Če mene vprašate, izbira te gostje ni bila ravno posrečena. V goste namreč ne vabiš nekoga, ki zanika mednarodno pravo, ki zanika ustanovno listino Organizacije združenih narodov. Sama sem preposlušala kar nekaj njenih izjav, zelo radikalne so. Slovenija dela točno nasprotno v varnostnem svetu, namreč zavzemamo se za to, da bi znotraj mednarodnega prava našli rešitve, ta gospa pa takšnih naporov ne priznava,« je poudarila Nataša Pirc Musar.

Na osrednjem voditeljskem panelu so poleg slovenskega predsednika vlade nastopili še premieri Hrvaške, Srbije in Albanije. FOTO: Blaž Samec/Delo

Kljub predsedničini intervenciji med organizatorji ni bilo zaznati obžalovanja nad povabilom Cipi Livni, ampak le nad protesti, ki jih, kot nam je zaupal neimenovani vir, »raje ne bi imeli«.