Najbolj izstopajoči obrazi blejskega foruma

Ursula von der Leyen, gospa predsednica

Najvplivnejša političarka na stari celini že drugič prihaja na Bled. Še pred udeležbo na forumu se bosta s predsednikom vlade Robertom Golobom vrnila v Črno na Koroškem, ki sta jo obiskala že avgusta lani, in preverila potek popoplavne obnove, pri kateri se je Slovenija lahko izdatno zanesla na pomoč Evropske unije. Tokratni obisk Ursule von der Leyen v Sloveniji bo minil tudi v znamenju institucionalne tranzicije v EU ter novega mandata evropske komisije. Njena predsednica bo imela priložnost, da s svojim govorom predstavi prioritete, ki bodo njeno nastajajočo komisarsko ekipo usmerjale v prihodnjih petih letih. Če je sklepati po nedavnem nastopu Ursule von der Leyen na forumu Globsec v Pragi, blejsko občinstvo čaka zanimiv uvod v osrednji zunanjepolitični dogodek v državi.

Julija Navalna, prva dama ruske opozicije

Vdova pokojnega ruskega opozicijskega politika bo na Bledu predvidoma požela največ pozornosti med vsemi gosti. Slovenijo bo obiskala manj kot pol leta po smrti Alekseja Navalnega v zaporu na skrajnem severu Rusije, enega od najbolj nazornih primerov usode, ki grozi domačim političnim nasprotnikom ruskega predsednika Vladimirja Putina. Julija Navalna na Bledu po vsem sodeč ne bo sodelovala na javnih omizjih, temveč jo bodo organizatorji počastili s posebnim priznanjem. Oseminštiridesetletna ekonomistka, ki živi v izgnanstvu in za katero je rusko sodišče pred mesecem dni izdalo zaporni nalog zaradi obtožb o sodelovanju v »ekstremistični organizaciji«, je po moževi smrti napovedala, da bo nadaljevala njegov boj za svobodno Rusijo, k temu pa pozvala tudi njegove privržence. Od takrat je še utrdila svoj sloves prve dame ruske opozicije.

Gari Kasparov, šahovski velemojster

O strategiji v šahu je mogoče povedati vsaj toliko kot o strategiji v mednarodnih odnosih. Nekdanji šahovski svetovni prvak Gari Kasparov nima težav s prehajanjem z enega področja na drugo. Odkar je pred skoraj dvema desetletjema prenehal tekmovalno igrati šah, je preusmeril pozornost predvsem v politiko ter se preizkusil tudi kot opozicijski politik, dokler se ni čutil primoranega zapustiti Rusije. Njegov politični aktivizem je danes usmerjen predvsem v opozarjanje na pomen vojne v Ukrajini za prihodnost Evrope in na pravilih zgrajenega mednarodnega reda. Velemojstrova stališča, zlasti do Putina in njegovih ambicij, so brezkompromisna, hkrati pa tudi močno kritična do zahodnih voditeljev, ki ne prepoznajo resnosti zgodovinskega trenutka, v katerem so se znašli.

Cipi Livni, kontroverzna Izraelka

Tuji gostje strateškega foruma redko požanjejo negativno pozornost. Javnost je v preteklosti, denimo, kritično sprejela omizje suverenističnih voditeljev, pa tudi nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira, in sicer zaradi odločitve o sodelovanju v vojni v Iraku. In vendar ti odzivi niso primerljivi z reakcijo, kakršno je tokrat sprožila potrditev udeležbe Cipi Livni, ki na Bled prihaja sredi krvave vojne med Izraelom in Hamasom v Gazi. Proti izraelski političarki, ki je v karieri vodila vrsto ministrskih resorjev, vključno z zunanjim in pravosodnim, ter opravljala naloge namestnice premiera in vodje opozicije, so se postavile tako koalicijska stranka Levica kot nevladne organizacije. Slednje so celo pozvale k uvedbi kazenskega postopka proti njej zaradi vloge, ki jo je kot izraelska vodja diplomacije odigrala med tri tedne trajajočo vojno v Gazi v letih 2008–2009.

Andrej Plenković, zvesti sosed

Stalni udeleženec blejskega strateškega foruma prihaja iz Zagreba. Verjetno najzvestejši gost na Bledu bo tokrat sodeloval na okrogli mizi Svet vzporednih resničnosti, ki jo bo gostil slovenski predsednik vlade Robert Golob. Z njim se bodo pogovarjali še albanski premier Edi Rama, črnogorski šef vlade Milojko Spajić in srbski premier Miloš Vučević. Zmerno konservativni Andrej Plenković, ki hrvaško vlado vodi od leta 2016, z dosledno proevropskimi stališči velja za nekakšen svetilnik državam Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo vstopiti v Evropsko unijo. Čeprav geografsko sodi na Balkan, Hrvaška kot članica EU, schengenskega in evrskega območja ter Nata v primerjavi s šestimi balkanskimi državami, ki si želijo v Unijo, živi v nekakšni vzporedni resničnosti in s svojimi izkušnjami lahko odločilno pripomore k širitvi Unije na Balkan.

Miloš Vučević, Vučićeva desna roka

Nekdanji župan Novega Sada, drugega največjega srbskega mesta in v prejšnji vladi obrambni minister, je od maja srbski predsednik vlade. Predsednik vladajoče desnosredinske Srbske napredne stranke je v politiko vstopil neposredno iz odvetniške pisarne, in sicer kot član skrajno desne Srbske radikalne stranke. Kljub konservativnim stališčem se Miloš Vučević odkrito zavzema za članstvo Srbije v Evropski uniji, vendar vztraja, da članica ne more postati tako, da bi bila »ponižana in osramočena«, torej odločno zavrača priznanje neodvisnosti Kosova. Čeprav Natovo bombardiranje Jugoslavije leta 1999 označuje kot vojni zločin, je srbska vojska v njegovem mandatu sodelovala v Natovih dejavnostih v regiji. Čeprav odločno zavrača sankcioniranje Rusije zaradi napada na Ukrajino, je pod Vučevićevim vodstvom obrambnega ministrstva topniško strelivo iz srbskih državnih tovarn prišlo v oborožitev napadene Ukrajine.

Péter Szijjártó, Orbánov diplomat

Madžarski zunanji minister je redni gost foruma, in vendar bi lahko tudi njegovo udeležbo imeli za kontroverzno. Ker Péter Szijjártó zastopa sosednjo državo, v Sloveniji velja za prijatelja, ki bo tokratni obisk na Bledu izkoristil za dvostransko srečanje z gostiteljico Tanjo Fajon. Na evropskem parketu je njegova vloga na trenutke veliko bolj problematična, še posebej ko gre za zagovarjanje spornih odločitev vlade madžarskega premiera Viktorja Orbána. Med te spadajo nasprotovanje nadaljnjemu oboroževanju Ukrajine in sproščanje vizumske politike za ruske državljane, oboje v imenu varovanja madžarskega nacionalnega interesa. S tem namenom se je Szijjártó nekaj dni pred prihodom na Bled odpravil tudi v Sankt Peterburg, kjer se je srečal z direktorjem ruskega energetskega podjetja Gazprom Aleksejem Milerjem, ki je zaradi podpore vojni v Ukrajini na seznamu sankcioniranih ruskih državljanov.