Ne bomo se ustavili v obsodbi ruske agresije

Na Bledu se s slavnostnima govoroma generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen začenja strateški forum.

V uvodu je nastopil generalni sekretar Blejskega strateškega foruma Peter Grk, ki je poudaril, da svet drsi iz tragedije v tragedijo in da potrebuje dobre novice ter izrazil prepričanje, da izzive lahko še vedno premostimo skupaj. »Še vedno verjamem v človečnost,« je dejal.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je poudarila, da naslov letošnjega BSF, Svet vzporednih realnosti, odraža stanje v svetu danes in navedla, da je kar 92 držav trenutno vpletenih v oborožene konflikte zunaj svojih meja. Pri tem je med drugim spomnila na Afganistan, Sudan, Ukrajino in Gazo ter dodala, da morata politika in diplomacija prevladati nad partikularnimi interesi. Naslonila se je tudi na slovensko predsedovanje VS OZN ter pozvala k priznanju Palestine in rešitvi dveh držav kot k pogajanjem v primeru vojne v Ukrajini.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob tem dejala, da je leto 2024 »razpotje za človeštvo, ko bodo odločitve, ki jih sprejemamo, oblikovale obrise naše skupne prihodnosti«. Svet namreč pretresajo krize več vrst, zato mora biti naša strateška vizija »vizija enotnosti, odpornosti in skupne zavezanosti k izboljšanju položaja vseh ljudi«.

Nenehna podnebna kriza še naprej pustoši po našem planetu, saj so rekordni vročinski valovi, uničujoče poplave in gozdni požari, ki divjajo, vse bolj pogosti. Pot naprej zahteva pogumno, skupno ukrepanje, ki presega meje in politiko. Podvojiti moramo svoja prizadevanja za prehod na trajnostno, nizkoogljično svetovno gospodarstvo ter podpreti narode in skupnosti, ki so najbolj ranljivi za podnebne vplive.

Pravo, ne sila

Predsednica je opozorila tudi na svetovno negotovost glede preskrbe s hrano in stopnjevanje geopolitičnih napetosti po svetu. »Znova moramo potrditi svojo zavezanost diplomaciji in načelom mednarodnega prava ter si neutrudno prizadevati za reševanje sporov z dialogom in ne s silo,« pravi predsednica. Vse bolj potrebno je, da mednarodna skupnost preseže geopolitične delitve in se sooči z novimi grožnjami ter izzivi mednarodnemu miru in varnosti, pa tudi da se je sposobna učinkovito odzvati na humanitarne katastrofe, ki smo jim priča v Palestini, Sudanu, Ukrajini in drugje.

Ukrajinci se že dve leti in pol pogumno borijo za svobodo in neodvisnost. Rusija pa že dve leti in pol grobo krši vse norme in načela, o katerih smo se skupaj dogovorili, da bi svet postal boljši in varnejši. Dokler se neusmiljeno teptata Ustanovna listina ZN in mednarodno pravo, dokler trpijo civilisti in se mesta spreminjajo v kupe ruševin, se ne bomo prenehali obsojati ruskega nasilja in zagovarjati vsestranskih načel, ki nas vse vodijo.

»Vsi si želimo miru. Bodimo jasni: čeprav obstajata dve sprti strani, je Rusija napadalec, Ukrajina pa žrtev. Ukrajinci imajo pravico braniti svojo domovino, naša skupna dolžnost pa je, da jih podpremo in zaščitimo svet, ki temelji na pravu in ne na sili. Zato bo Slovenija še naprej stala ob strani Ukrajini in njenemu ljudstvu, dokler bo to potrebno,« pravi Nataša Pirc Musar.

Z enako grozo kot v Ukrajini spremljamo kršitve mednarodnega humanitarnega prava v Gazi. Izraelski talci so še vedno v ujetništvu, na stotine palestinskih žensk in otrok umira vsak dan. To je zdaj postal najbolj smrtonosen konflikt na svetu v letu 2024 in najbolj nevaren kraj za civilno prebivalstvo. Konfliktom je izpostavljenih kar 88 % prebivalstva. Medtem ko si prizadevamo preprečiti večjo regionalno vojno, je treba obravnavati trpljenje v Gazi in si prizadevati za rešitev dveh držav, ki je edina prava pot do trajnega miru. Slovensko priznanje Palestine poudarja pomen tega cilja. Poleg tega je za upravljanje in stabilnost ključnega pomena, da se palestinske oblasti opolnomočijo z nujnimi reformami in okrepijo s potrebnimi sredstvi.

EU se geostrateško znova postavlja

Ursula von der Leyen se je spomnila slovenskih lanskih poplav, tudi Črne na Koroškem in pohvalila napredek od lani.

Rusija se je odločila za požig vseh mostov s sosednjimi državami, vendar ne more ubiti sanj Alekseja Navalnega o svobodni Ukrajini. Vključitev balkanskih držav v EU je zaradi geostrateških razlogov še bolj pomembna, Slovenija pa je zelo dobra prijateljica BIH.

Novo reformo držav, ki se vključujejo v EU, bodo podprli s šestimi milijardami evrov. EU se namreč geostrateško na novo postavlja. Ursula von der Leyen je napovedala novega komisarja za širitev. Vključevanje v EU bo odvisno od vlad, ki bodo morale sprejeti tudi kakšno odločitev, ki ljudem ne bo všeč. A neodločanje bo največja napaka.

Pred začetkom propalestinski shod

Na forumu duhove buri navzočnost nekdanje podpredsednice izraelske vlade Cipi Livni, »vojne zločinke«, ki je po besedah Nade Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev 2007 izjavila, da je »proti pravu, še posebej mednarodnemu pravu«.

Na Bledu so se zato že zbrali podporniki Palestincev, ki opozarjajo, da Izrael v Gazi že 332. dan izvaja genocid, slovenska vlada pa tamkajšnje dogajanje imenuje konflikt. Prihode gostov v blejsko Festivalno dvorano protestniki spremljajo z glasnimi vzkliki »Sramota!« Takšno dobrodošlico je doživela tudi Julija Navalna, vdova pokojnega ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki je prispela med prvimi.

Protestniki so poudarili, da Izrael v Gazi že 332 dni izvaja genocid. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Politiki, zbrani tukaj, govorite o miru, a Izraelu za izvajanje genocida v Gazi pošiljate milijarde. Govorite o človekovih pravicah, a štirideset tisoč pobitih Palestink in Palestincev vidite kot kolateralno škodo ohranjanja varnosti Izraela,« je na shodu povedala Nada Pretnar. Protestniki so zahtevali vojaški embargo in sankcije proti Izraelu, prekinitev diplomatskih stikov, zamrznitev članstva v ZN in da izraelski voditelji za svoja dejanja odgovarjajo.

Nataša Posel iz Amnesty International Slovenija je prav tako poudarila, da želijo dati glas žrtvam in družinam, da zahtevajo mir in svobodo za Palestino. »Imamo en svet, eno človečnost in eno mednarodno pravo. Vsako palestinsko življenje je vredno toliko kot vsako naše in toliko kot vsako v festivalni dvorani tukaj zraven.«

Ministrica je na Bled prispela z vlakom. FOTO: Jure Kosec/Delo

Protest je ob prihodu na Bled komentirala tudi ministrica Tanja Fajon, ki je dejala, da je bil odziv civilne družbe pričakovan. Po koncu njene izjave za medije so v neposredni bližini blejske Festivalne dvorane znova začeli odmevati zvoki obstreljevanja in vzkliki, s katerimi so protestniki izrazili svoje nasprotovanje vojni v Gazi.

Udeležbo nekdanje podpredsednice izraelske vlade Cipi Livni na BSF je sicer obsodila tudi stranka Levica in napovedala njegov bojkot. Oboji opozarjajo na vlogo nekdanje izraelske političarke v vojaški operaciji Cast Lead v Gazi konec leta 2008 in v začetku 2009, v kateri je domove izgubilo na desettisoče Palestincev, umrlo pa jih je več kot tisoč. Nekatere države so zato izdale nalog za njeno aretacijo.