Na Bledu se je s slavnostnima govoroma generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa in predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen začel strateški forum.

V uvodu je nastopil generalni sekretar Blejskega strateškega foruma Peter Grk, ki je poudaril, da svet drsi iz tragedije v tragedijo in da potrebuje dobre novice, ter izrazil prepričanje, da izzive lahko še vedno premostimo skupaj. »Še vedno verjamem v človečnost,« je dejal.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je poudarila, da naslov letošnjega BSF, Svet vzporednih realnosti, odraža stanje v svetu danes, in navedla, da je kar 92 držav trenutno vpletenih v oborožene konflikte zunaj svojih meja. Pri tem je med drugim spomnila na Afganistan, Sudan, Ukrajino in Gazo ter dodala, da morata politika in diplomacija prevladati nad partikularnimi interesi. Naslonila se je tudi na slovensko predsedovanje VS OZN ter pozvala k priznanju Palestine in rešitvi dveh držav kot k pogajanjem v primeru vojne v Ukrajini.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob tem dejala, da je leto 2024 »razpotje za človeštvo, ko bodo odločitve, ki jih sprejemamo, oblikovale obrise naše skupne prihodnosti«. Svet namreč pretresajo krize več vrst, zato mora biti naša strateška vizija »vizija enotnosti, odpornosti in skupne zavezanosti k izboljšanju položaja vseh ljudi«.

Nenehna podnebna kriza še naprej pustoši po našem planetu, saj so rekordni vročinski valovi, uničujoče poplave in gozdni požari, ki divjajo, vse bolj pogosti. Pot naprej zahteva pogumno, skupno ukrepanje, ki presega meje in politiko. Podvojiti moramo svoja prizadevanja za prehod na trajnostno, nizkoogljično svetovno gospodarstvo ter podpreti narode in skupnosti, ki so najbolj ranljivi za podnebne vplive.

Pravo, ne sila

Predsednica je opozorila tudi na svetovno negotovost glede preskrbe s hrano in stopnjevanje geopolitičnih napetosti po svetu. »Znova moramo potrditi svojo zavezanost diplomaciji in načelom mednarodnega prava ter si neutrudno prizadevati za reševanje sporov z dialogom, in ne s silo,« pravi predsednica. Vse bolj potrebno je, da mednarodna skupnost preseže geopolitične delitve in se sooči z novimi grožnjami ter izzivi mednarodnemu miru in varnosti, pa tudi da se je sposobna učinkovito odzvati na humanitarne katastrofe, ki smo jim priča v Palestini, Sudanu, Ukrajini in drugje.

Ukrajinci se že dve leti in pol pogumno borijo za svobodo in neodvisnost. Rusija pa že dve leti in pol grobo krši vse norme in načela, o katerih smo se skupaj dogovorili, da bi svet postal boljši in varnejši. Dokler se neusmiljeno teptata ustanovna listina ZN in mednarodno pravo, dokler trpijo civilisti in se mesta spreminjajo v kupe ruševin, se ne bomo prenehali obsojati ruskega nasilja in zagovarjati vsestranskih načel, ki nas vse vodijo.

»Vsi si želimo miru. Bodimo jasni: čeprav obstajata dve sprti strani, je Rusija napadalec, Ukrajina pa žrtev. Ukrajinci imajo pravico braniti svojo domovino, naša skupna dolžnost pa je, da jih podpremo in zaščitimo svet, ki temelji na pravu, in ne na sili. Zato bo Slovenija še naprej stala ob strani Ukrajini in njenemu ljudstvu, dokler bo to potrebno,« pravi Nataša Pirc Musar.

Z enako grozo kot v Ukrajini spremljamo kršitve mednarodnega humanitarnega prava v Gazi. Izraelski talci so še vedno v ujetništvu, na stotine palestinskih žensk in otrok umira vsak dan. To je zdaj postal najbolj smrtonosen konflikt na svetu v letu 2024 in najbolj nevaren kraj za civilno prebivalstvo. Konfliktom je izpostavljenih kar 88 odstotkov prebivalstva. Medtem ko si prizadevamo preprečiti večjo regionalno vojno, je treba obravnavati trpljenje v Gazi in si prizadevati za rešitev dveh držav, ki je edina prava pot do trajnega miru. Slovensko priznanje Palestine poudarja pomen tega cilja. Poleg tega je za upravljanje in stabilnost ključno, da se palestinske oblasti opolnomočijo z nujnimi reformami in okrepijo s potrebnimi sredstvi.

EU se geostrateško znova postavlja

Blejsko občinstvo je na začetku foruma nagovorila tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Naslov današnjega foruma je Svet vzporednih realnosti, kar je streznitvena ocena novega okolja, v katerem živimo. Svet se sooča s trenutkom preloma. In ena od glavnih prelomnic se je odprla prav tukaj na naši celini. Rusija se je odločila požgati svoje mostove z evropskimi sosedami z napadom na mirno državo. Putin in njegovi pajdaši so pokazali, da ne verjamejo v svetovni red, ki temelji na pravilih, ampak verjamejo, da lahko naredijo vse, kar hočejo, znotraj svojega tako imenovanega vplivnega območja,« je poudarila Ursula von der Leyen in neposredno nagovorila vdovo pokojnega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

»Draga Julija Navalna, nismo pozabili na usodo vašega pogumnega moža Alekseja. Borili so se proti njemu. Zaprli so ga. In na koncu so ga ubili. Vendar ne morejo ubiti sanj Alekseja Navalnega o svobodni Rusiji! Ker živijo v tebi, draga Julija, in toliko drugih ljudeh.«

Novo reformo držav, ki se vključujejo v EU, bodo podprli s šestimi milijardami evrov. EU se namreč geostrateško na novo postavlja. Ursula von der Leyen je napovedala tudi novega komisarja za širitev. Vključevanje v EU bo odvisno od vlad, ki bodo morale sprejeti tudi kakšno odločitev, ki ljudem ne bo všeč. A neodločanje bo največja napaka.

Predsednik vlade Robert Golob je ocenil, da Zahodni Balkan ne sme ostati prezrt. Zdaj pa je prvič, da bodo reforme povezane z evropskih načrtom rasti in denarjem, kar pomeni, da bodo spremembe hitrejše. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je dodal, da brez ruske agresije na Ukrajino nikakor ne bi spravili Zahodnega Balkana in vzhodnoevropskih držav tako blizu EU. Plenković meni, da bi morala EU biti svetilnik prava.

Srbija ostaja na evropski poti, je zatrdil predsednik srbske vlade Miloš Vučević. Opozoril je, da ne vidi paralelnih svetov, ki jih vidi predsednica komisije, temveč imata Srbija in komisija enak cilj. Srbija je prijateljica tako z Ukrajino kot z Rusijo, zato ne vidi posebnega smisla v sankcijah. Vučević je opozoril, da Evropska unija ne bo nikoli popolna brez Zahodnega Balkana. Dodal je, da je Srbija podpisala sporazum o kritičnih surovinah z EU, ne s kom drugim.

Vučević pravi, da Srbija ne verjame v sankcije, saj prizadenejo ljudi, ne režimov. Iskanje krivcev pa tudi ne bo prineslo boljše prihodnosti, verjetno bo treba počakati na mlade, ki ne bodo imeli toliko travm iz preteklosti. Albanski predsednik vlade Edi Rama je opozoril, da današnja mladina ne zaupa več v politiko, tudi zaradi socialnih omrežij, ki politiko neprestano blatijo. A politiki se ne da uiti, vedno je za nami in kroji naš vsakdan.

Golob meni, da je pot do miru v Gazi to, da se Netanjahuju ukaže, naj neha napadati. Dodal je, da se mora o Ukrajini poenotiti tudi svetovni jug, Slovenija pa ima ugled na svetovnem jugu tudi zaradi svojega odnosa do Palestine. Vsaka pomoč, ki jo lahko pošljemo v Palestino, je koristna, meni Golob.

Po besedah protestnikov je mednarodnopravna dolžnost Slovenije, da uporabi vse vzvode proti Izraelu pri kršenju konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. FOTO: Blaž Samec/Delo

Evrope ni brez Rusije

Julija Navalna je opozorila, da ne moremo zapreti oči, pa bo Rusija izginila. Rusija bo vedno del Evrope, zato se moramo dogovoriti, kakšno Rusijo želimo po Vladimirju Putinu, pravi Julija Navalna. Opozorila je, da EU nima enotne in premišljene strategije do Rusije. Nihče nima jasnega razumevanja sankcij, ki niso enotne, nihče si ne predstavlja, kako odstraniti Putina. Število političnih zapornikov in ljudi, ki zapuščajo Rusijo, se povečuje.Tudi pri zelenem prehodu imajo države EU različne cilje.

Kako razdeliti Rusijo na več mirnih držav, ni jasno. Kompromis je v rokah politikov, pravi Julija Navalna. Putinov režim mora zamenjati demokratična evropska Rusija. Politiki morajo začeti razlikovati Putina od Rusov.

Navalni je bil ubit, o tem ni nobenega dvoma, je poudaril Gari Kasparov, ki je bil izbrisan iz ruskega seznama šahistov, in dejal, da mora Putinov režim izgubiti to vojno. Kitajska zahteva od Rusije nekaj milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja, EU ima svoje zahteve. Rusi so vmešani v več konfliktov po svetu.

Na bojazni, da bo Putin po Ukrajini napadel še druge sosede, je Kasparov odgovoril, da je Putin nor, ni pa neumen, odprtega spopada z Natom ne bo tvegal. Putina bo treba zamenjati od znotraj. Kasparov verjame, da se bo lahko vrnil v demokratično Rusijo, ki se bo odpovedala kolonialni naravi.

Dve državi, a le brez Hamasa

Amal Jadou, ambasadorka Zahodnega brega, je povedala, da je zdaj najbolj nujna prekinitev ognja, za katero prosijo že 11 mesecev. »Izraelu je treba nehati pošiljati orožje, s katerim ubija otroke,« je dejala. Sloveniji se je zahvalila za priznanje Palestine. Kar se dogaja zdaj v Gazi, se je na Zahodnem bregu dogajalo že prej, naseljenski kolonializem se dogaja ne glede na barvo izraelske vlade.

Zdaj so razglasili še formalno zavzetje okupiranih območij, minister za obrambo pa Palestince še zdaj označuje za živali brez pravic. Izrael ne spoštuje resolucij varnostnega sveta OZN, življenja pa izgubljata obe strani. Amal Jadou je še dejala, da se mora okupacija Zahodnega brega z južnim delom Jeruzalema in Gaze končati. Izrael se tega ne drži in se obnaša kot nasilnež. Odgovornost mednarodne skupnosti je, da Izrael upošteva mednarodno pravo.

Nekdanja podpredsednica izraelske vlade Cipi Livni je opozorila, da so iz Gaze umaknili vse naseljence in vso vojsko. V Gazi 6. oktrobra ni bilo nobenega vojaka in nobenega naseljenca. A Izraelec ne sme v Gazo, da ga ne bi Hamas ubil. Cipi Livni je dejala, da podpira rešitev dveh držav, a ne, če druga država ni Palestina, temveč »Hamastan«. Prepričana je, da za mir s Hamasom ni upanja.

Skušamo zmanjšati število civilnih žrtev v Gazi, a ne gre vedno. Kršitelji mednarodnega prava bodo obravnavani, tudi tisti, ki napadejo humanitarne konvoje. Cipi Livni upa, da bo mednarodna skupnost podprla liberalno usmerjene v Izraelu, ne tistih, ki zagovarjajo velik Izrael od reke do morja. Tako bo mogoče zamenjati Benjamina Netanjahuja. Palestinska uprava zdaj nima dovolj podpore, da bi ji lahko dali ključe države. »Vstopamo v kratek čas za odločitev, kako naprej. Če te odločitve ne bo, je to konec za vse,« je dejala Cipi Livni.

Zunanji ministri za premirje

Andreas S. Kahouris, zunanji minister Cipra, je povedal, da je na poti v Gazo 20.000 palet pomoči. Opozoril je tudi, da bo prišel čas obnove Gaze, zato bo treba pustiti odprte poti in sodelovanje. Stephen Doughty, zunanji minister Velike Britanije, je dodal, da je zdaj nujno premirje, svet je doslej preveč molčal ob tem konfliktu.

»Od začetka smo obsodili napad Hamasa na civiliste, zdaj pa zahtevamo premirje. Podpiramo rešitev dveh držav, a priznanje Palestine mora biti obojestransko. Priznanje Palestine danes je priznanje Hamasa,« je dejal Gordan Grlić Radman, hrvaški zunanji minister. Tanja Fajon mu je odgovorila, da je bila dvakrat v Izraelu, tam pa so ji povedali, da nočejo palestinske države. Brez soglasja in brez razumnega razmišljanja v izraelski politiki je Slovenija skušala stvari premakniti s priznanjem Palestine.

Nathalie Tocci iz Inštituta za mednarodne zadeve je opozorila, da imamo resolucijo varnostnega sveta OZN, da imamo tudi strinjanje držav. Težava pa je, da države, ki imajo vzvode za ukrepanje, niso znale, niso hotele ali pa niso imele volje za ukrepanje. »Problem je v uveljavitvi odločitev, ne v strategiji, kam iti,« meni Nathalie Tocci.

Staro je mrtvo, novo še ni definirano

Nekoč je svet imel nekoga, za katerega smo vedeli, da bo skušal kaj ukreniti, običajno so bile to ZDA. Zdaj tega ni več, je opozorila Nathalie Tocci. Tanja Fajon je povedala, da ima Slovenija na agendi tri velike konflikte, v Ukrajini, v Gazi in v Sudanu, kjer je razseljenih 5,8 milijona ljudi. Tu je vprašanje, kaj lahko naredimo za konec konfliktov in kakšna je še kolektivna vloga OZN. Še pred tem je opozorila, da je težko, če imaš za mizo varnostnega sveta države, ki kršijo mednarodno pravo in pravila OZN. Nathalie Tocci pa meni, da bi bil9o0 dobro v reševanje mednarodnih konfliktov potegniti tudi Kitajsko, ki zdaj gleda bolj od strani. 

Pred začetkom propalestinski shod

Na forumu duhove buri navzočnost nekdanje podpredsednice izraelske vlade Cipi Livni, »vojne zločinke«, ki je po besedah Nade Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev 2007 izjavila, da je »proti pravu, še posebej mednarodnemu pravu«.

Na Bledu so se zato že zbrali podporniki Palestincev, ki opozarjajo, da Izrael v Gazi že 332. dan izvaja genocid, slovenska vlada pa tamkajšnje dogajanje imenuje konflikt. Prihode gostov v blejsko Festivalno dvorano protestniki spremljajo z glasnimi vzkliki »Sramota!« Takšno dobrodošlico je doživela tudi Julija Navalna, vdova pokojnega ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki je prispela med prvimi.

Protestniki so poudarili, da Izrael v Gazi že 332 dni izvaja genocid. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Politiki, zbrani tukaj, govorite o miru, a Izraelu za izvajanje genocida v Gazi pošiljate milijarde. Govorite o človekovih pravicah, a štirideset tisoč pobitih Palestink in Palestincev vidite kot kolateralno škodo ohranjanja varnosti Izraela,« je na shodu povedala Nada Pretnar. Protestniki so zahtevali vojaški embargo in sankcije proti Izraelu, prekinitev diplomatskih stikov, zamrznitev članstva v ZN in da izraelski voditelji za svoja dejanja odgovarjajo.

Nataša Posel iz Amnesty International Slovenija je prav tako poudarila, da želijo dati glas žrtvam in družinam, da zahtevajo mir in svobodo za Palestino. »Imamo en svet, eno človečnost in eno mednarodno pravo. Vsako palestinsko življenje je vredno toliko kot vsako naše in toliko kot vsako v Festivalni dvorani tukaj zraven.«

Ministrica je na Bled prispela z vlakom. FOTO: Jure Kosec/Delo

Protest je ob prihodu na Bled komentirala tudi ministrica Tanja Fajon, ki je dejala, da je bil odziv civilne družbe pričakovan. Po koncu njene izjave za medije so v neposredni bližini blejske Festivalne dvorane znova začeli odmevati zvoki obstreljevanja in vzkliki, s katerimi so protestniki izrazili svoje nasprotovanje vojni v Gazi.

Udeležbo nekdanje podpredsednice izraelske vlade Cipi Livni na BSF je sicer obsodila tudi stranka Levica in napovedala njegov bojkot. Oboji opozarjajo na vlogo nekdanje izraelske političarke v vojaški operaciji Cast Lead v Gazi konec leta 2008 in v začetku 2009, v kateri je domove izgubilo na desettisoče Palestincev, umrlo pa jih je več kot tisoč. Nekatere države so zato izdale nalog za njeno aretacijo.