Ljubljana – Predsednik vlade
Janez Janša je med potekom dopisne seje vlade na twitterju napovedal, da bo za območje celotne Slovenije od jutri znova razglašena epidemija, in sicer za obdobje 30 dni.
Slovenija se vrača v čas epidemije. Ta je bila letos
prvič razglašena 12. marca in je trajala do konca maja. Razglasila jo je še vlada
Marjana Šarca. Tedaj je bilo v bolnišnicah 17 ljudi, dva na oddelku za intenzivno terapijo. Pozneje se je število hospitaliziranih povečevalo in konec marca preseglo sto, največ ljudi na intenzivni negi pa smo v prvem valu imeli 10. aprila, ko jih je bilo 37.
Današnja Janševa razglasitev predstavlja zasuk glede pričakovanj. Vladni govorec za covid-19
Jelko Kacin je namreč pred današnjo sejo kriznega dela vlade in svetovalne skupine za covid-19 napovedal, da četudi bi stanje okužb v Sloveniji že danes doseglo mejo za razglasitev epidemije, to še ne bi pomenilo, da bi se ta avtomatično zgodila.
Kacin je po Janševi razglasitvi sicer za
TV Slovenija povedal, da sama razglasitev, ki prinaša drugačen pravni okvir delovanja, ukrepov ne bo spremenila. Jutri bodo veljali enaki kot doslej.
V pričakovanju novih rekordov okužb
Ko gre za omejevalne ukrepe, bodo nekatere že sprejete ukrepe po Kacinovih besedah »razdelali«, nekaterih ne bodo zaostrovali. »Govorimo, recimo, o trgovini, 20 kvadratov na posamezno stranko. Trgovci se jih držijo in v tej fazi ne vidimo potrebe, da bi zapirali trgovske centre. Skratka, želimo, da čim več stvari deluje, se pa moramo na neki način samoomejiti in disciplinirati. Ob vsem tem, kar se je pokazalo v zadnjih dveh, treh dneh – koliko ljudi je začelo nositi masko, kako bolj samozaščitno ravnamo – mislim, da smo na dobri poti in nekaterih ukrepov preprosto ne bo treba razglasiti ali pa vsaj še ne,« je navedel za
TV Slovenija.
Kot je še dodal, razglasitev epidemije v tej fazi pomeni le to, da se bo aktiviral državni načrt, na primer na področju Civilne zaščite, da bodo župani imeli ob sebi neko strukturo pripravljeno za pomoč in ukrepanje, če bi se zadeve slabšale.
»Slabšale se pa bodo. Številke za nedeljo ne bodo rekordne, bodo pa rekordne za ponedeljek. Tako pregledujemo vse načrte, predvsem načrte nujno potrebnih bolnišničnih postelj za bolnike s covidom-19,« je še navedel.
Hitro in eksponentno širjenje okužb
Kot so zapisali v sporočilu po seji vlade, se v Sloveniji glede na uradne podatke o številu okuženih z novim koronavirusom soočamo z drugim valom epidemije covida-19.
»Priča smo njenemu hitremu in eksponentnemu širjenju med populacijo, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco. Aktualne epidemiološke razmere v zvezi s širjenjem okužbe z virusom sars-cov-2 zahtevajo takojšnjo razglasitev epidemije na celotnem območju Republike Slovenije, saj vse statistične regije dosegajo oziroma presegajo stopnjo incidence, ki zahteva razglasitev epidemije,« so ob tem sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. STA
»Najprej so življenja, potem je zdravje in nato je ekonomija«
Janša je državljanke in državljane Slovenije že pred sejo nagovoril z videosporočilom. »Najprej so življenja, potem je zdravje in nato je ekonomija oziroma gospodarstvo, še posebej življenjsko pomembne dejavnosti. Vse ostalo, od zabave do številnih drugih aktivnosti, pa tudi nekaterih svoboščin, bo moralo nekaj časa počakati,« je poudaril.
Skupaj z evropsko celino in večino preostalega sveta je tudi Slovenija sredi drugega vala pandemije koronavirusa, meni. Medtem ko se je spomladi virus najprej širil zgolj iz Kitajske v nekaj središč v Evropi, se jeseni po poletni sprostitvi gibanja po celi EU širi lokalno po vsej celini. To dejstvo bistveno zmanjšuje učinkovitost nekaterih zapor, ki so marca in aprila Slovenijo in nekatere druge države EU obvarovale pred ponavljanjem krize iz Lombardije.
Premierovo izjavo si oglejte v videu:
Slovenija med manj prizadetimi
Slovenci smo po neposrednih posledicah drugega vala doslej še vedno med manj prizadetimi državami EU, vendar se stanje nevarno zaostruje. Skupaj s preostalo Evropo smo prisiljeni sprejemati ukrepe za obvladovanje širitve virusa, za obvarovanje zdravja in življenj. »Po temeljiti razpravi o nevarnostih drugega vala epidemije smo konec prejšnjega tedna na evropskem svetu dosegli popolno soglasje o hierarhiji vrednot, ki jih v spopadu z virusom uporabljamo v EU: Najprej so življenja, potem je zdravje in nato je ekonomija oziroma gospodarstvo, še posebej življenjsko pomembne dejavnosti.
Vse ostalo, od zabave do številnih drugih aktivnosti, pa tudi nekaterih svoboščin, bo moralo nekaj časa počakati. Bolj bomo sposobni z ukrepi in obnašanjem upoštevati to lestvico vrednot, prej se bomo lahko vsaj večinoma vrnili k normalnemu življenju. Ukrepi, ki so pripravljeni in bodo po potrebi aktivirani, so sorazmerni. Vse institucije v državi delujejo in bodo delovale tudi v morebitnih bolj zaostrenih razmerah. Smo v dnevnih stikih z vladami drugih držav EU, se posvetujemo, preučujemo različne ukrepe, ki jih sprejemajo in spremljamo njihove učinke,« je povedal Janša.
Cepivo najkasneje spomladi
EU je dogovorila tudi priporočila glede prehajanja meja med epidemijo in možnega stopnjevanja ukrepov pri zaostrovanju režimov na notranjih mejah. Slovenija že nekaj časa sledi tem priporočilom, ki preprečujejo ponavljanja blokad in zapor iz časov kaosa v marcu tega leta. Predstavljene so tudi evropske prioritete pri cepljenju prebivalstva po tem, ko bo cepivo na voljo. Nekatera testiranja dajejo obetavne rezultate in verjamemo, da bo najkasneje spomladi učinkovito cepivo na voljo za vse.
V Sloveniji bo cepljenje brezplačno. Najprej bo na vrsti zdravstveno osebje, nato najbolj ranljive skupine, zaposleni v kritični infrastrukturi, zaposleni na delovnih mestih, kjer ni mogoče vzdrževati zadostne medsebojne razdalje, in nato v čim krajšem možnem času vsi drugi. »A do cepiva je pred nami še zahtevno hladno obdobje pandemije, ki terja od vseh nas učinkovito ukrepanje, predvsem pa visoko stopnjo odgovornosti in solidarnosti,« je prepričan Janša.
Smo v zahtevnih časih, ki nas silijo celo v tisto najtežje, torej v spremembo naših navad in delno celo v spremembo našega načina življenja, meni Janša.
»A če trezno premislimo, ovire še zdaleč niso nepremostljive. Še več. Z relativno malimi prilagoditvami obnašanja velike večine nas za krajši čas lahko s skupnimi močmi presežemo tudi te izzive. Že z naložitvijo in uporabo aplikacije #OstaniZdrav, še posebej če smo covid pozitivni, lahko veliko naredimo. Z vsemi močmi pa moramo podpreti naše zdravstvene delavce, zdravnike in medicinske sestre, negovalno osebje v domovih za starejše in drugih zavodih, zaposlene v kritični infrastrukturi in vseh tistih dejavnostih, ki se tudi v času pandemije ne morejo zaustaviti, ker je od njih odvisno zdravje in preživetje. Od pomladi smo se na podlagi izkušenj v zdravstvu organizacijsko bistveno okrepili, kadrovske kapacitete pa so žal še vedno omejene, ker se jih v kratkem času ne da podvojiti,« je povedal Janša.
Življenja v rokah vseh državljanov
V zgodovini človeštva so bila obdobja, ko je usoda mnogih ležala v rokah peščice. Pandemija pa je ves demokratični svet, ki temelji na svobodi, in tudi nas, Slovence, postavila pred večji, dvojni izziv: »Zdravje in življenja vseh nas so v rokah sodržavljanov, ki delajo v zdravstvu. Hkrati pa vsi vemo, da bodo svoje poslanstvo lahko zmogli le, če jim bomo vsi pomagali z odgovornim obnašanjem, tako da hitrost širitve virusa ne bo presegla zmogljivosti našega zdravstva. Vsi smo utrujeni od dolgih mesecev spopada z virusom.
A prikličimo si pred oči naše sodržavljane, ki so resno zboleli, in njihovo trpljenje. Predstavljajmo si zdravnike in medicinske sestre v dolgih dnevih in nočeh, izpostavljene nevarnosti okužb, v zaščitnih maskah in skafandrih. In vse to, čemur se moramo vsi drugi odpovedati, se nam bo prikazalo v drugačni luči.« S petim paketom za obrambo pred virusom in pomoč ljudem je vlada zagotovila dodatna sredstva za plačilo zdravstvenim delavcem, ki skrbijo za bolnike s covidom, in prav tako dodatno plačilo za vse, ki bodo za ta namen premeščeni v drugo zdravstveno ustanovo.
Napoved šestega paketa
V prejšnjih štirih paketih, je poudaril Janša, je vlada bistveno ublažila finančne in socialne posledice dosedanjega vala epidemije. Nihče ni ostal pozabljen, je opozoril Janša. Napovedal je šesti paket, s katerim bo vlada sproti odpravljala posledice hladnega vala pandemije. Zaradi učinkovitih ukrepov je Slovenija ena redkih držav, ki si je v času koronavirusa popravila bonitetno oceno in s tem izboljšala svoj položaj na finančnih trgih. V proračunskem okviru EU in v skladu za okrevanje in odpornost smo si zagotovili znatna sredstva za hitro okrevanje in rast v prihodnjih letih. Še nikoli prej v primerljivem obdobju Slovenija ni imela na razpolago takšnih investicijskih priložnosti, kot jih ima v naslednjih treh letih.
»Če bomo ohranili politično stabilnost ter odpravili birokratsko navlako, lahko v rekordnem času zagotovimo občutno povečanje blaginje: večje plače in pokojnine, trajnostni razvoj, podpremo inovacije, zgradimo nove bolnišnice in domove za starejše, manjkajočo infrastrukturo, okrepimo naš pokojninski sistem, bolje nagradimo dobro delo in gospodarjenje, ustvarimo nova dobro plačana delovna mesta ter posodobimo in poenostavimo upravljanje na vseh nivojih,« je povedal Janša.
»Pred nami torej ni prepad, v katerega bomo zanesljivo padli, temveč izziv, ki ga bomo skupaj premagali. In spet bo prišel čas sonca in svobode, ko bodo virus in zaščitne maske le še oddaljen spomin. Spet bodo nogometne tekme, kina in gledališča, potovanja in dopusti. Vse, čemur se moramo začasno odreči, bo še vedno tu. Življenje ter nova izkušnja skupnega uspeha bodo nadoknadili izgubljeno,« je sklenil nagovor ljudstvu predsednik vlade Janša.
Kaj pomeni razglasitev epidemije?
Razglasitev epidemije pomeni, da se aktivira državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni. Protiepidemijske ukrepe predlaga NIJZ, za njihovo usklajevanje pa je pristojno ministrstvo za zdravje in vlada. V reševanje epidemije se vključijo tudi sile zaščite in reševanja oziroma civilna zaščita.
Epidemijo na ravni posameznega območja razglasi minister za zdravje, za celotno državo pa vlada. Državni načrt se aktivira, ko je okuženo ali ogroženo celotno območje Slovenije in ko vlada razglasi epidemijo ter je treba poleg služb v zdravstveni dejavnosti uporabiti tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP), izvajati zaščitne ukrepe in naloge ZRP ter dejavnosti, opredeljene v načrtu k dejavnosti ministrstev.
Predlog za aktiviranje državnega načrta poda minister za zdravje, aktivira pa ga poveljnik civilne zaščite. Ko se aktivira državni načrt, so aktivirani tudi regijski načrti zaščite in reševanja, predvideva državni načrt, ki je bil posodobljen julija letos.
Ob razglasitvi epidemije ali pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravi oceno tveganja glede na vrsto nalezljive bolezni in predlaga protiepidemijske splošne in specifične preventivne ukrepe. Za njihovo usklajevanje je pristojno ministrstvo za zdravje in vlada, za izvajanje operativnih nalog sil za ZRP pa je odgovoren poveljnik civilne zaščite.
Poveljnik civilne zaščite v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in NIJZ spremlja razmere in odloča o nadaljnjih ukrepih in nalogah ZRP.
Prebivalci morajo biti med epidemijo pravočasno in objektivno obveščeni o pričakovani nevarnosti, možnih posledicah, ukrepih in nalogah za zmanjšanje in odpravo posledic.
Slovenija lahko ob razglasitvi epidemije zaprosi za pomoč države, s katerimi ima sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume, prek mehanizma EU na področju Civilne zaščite, Nato in druge.
Po aktiviranju državnega načrta poveljnik civilne zaščite obvešča pristojne organe in javnost o načrtovanih zaščitnih ukrepih in nalogah ZRP, njihovem poteku, izvedbi itd.
V primeru aktiviranja državnega načrta država krije vse stroške, povezane s pripravljenostjo in delovanjem sil za ZRP oziroma za izvajanje drugih nujnih ukrepov. O uporabi teh sredstev ob aktiviranju državnega načrta odloča vlada, predvideva državni načrt. STA
Komentarji