Vidra se je vrnila, a vsi je niso veseli

Posoški ribiči precej preplašeni opažajo sledi vidre, ki je na tem območju desetletja niso zasledili. Ribjo plenilko so opazili na več rekah, trdijo, zato se bojijo, da bi zdesetkala ribolovne vode. Toda za povratek vidrine populacije so zaradi dopolnilnega vlaganja za športni ribolov zaslužni prav ribiči, pa opozarjajo na Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine Lutra.

Minulo zimo so v Ribiški družini Tolmin izgubili za 760 kilogramov plemenske jate soške postrvi in jadranskega lipana, potem ko je vidra izkoristila luknjo v ograji ribogojnice na reki Tolminki. Zaradi tega je njena hčerinska družba Faronika, ki vodi ribogojstvo, ministrstvu za okolje in prostor izdala vlogo za 140.000 evrov odškodnine. Po začetku nove ribolovne sezone pa so ribiči in tamkajšnja čuvajska služba sledi vidre opazili še v rekah Bača, Nadiža, medtem ko so jih že prej tudi ob Soči in Kneži ter v potoku Lepenjica.



»Vidra je zdaj prisotna v skorajda vseh naših rekah. Seveda smo za sožitje teh živali, ampak do neke mere. S takim številom vider pa bodo lahko naše vode hitro prazne, predvsem nas skrbi za gojitvene potoke,« se boji predsednik družine Milan Berlot. Kot je še dejal, so prepričani, da se populacija vidre ni povečala naravno, temveč so jo na tem območju naselili.


 

Gojitelj lahko zahteva povračilo škode

Medtem tudi Ribiška zveza Slovenije (RZS) pripravlja poziv družinam, naj sporočijo svoja opažanja glede vidre. Poleg Tolmincev so se že oglasili tudi v družinah Mozirje in Ljubno. »Očitno smo ribiči dobili še en faktor, ki bo z drugimi, kot so posegi v vodotoke, uničevanje habitatov, podnebne spremembe in ribojede ptice, – verjetno negativno – vplival na populacijo naših rib posebej v gojitvenih potokih,« pravi sekretar zveze Igor Miličić.

Na ministrstvu za okolje in prostor so nam pojasnili, da gojitelj lahko zahteva povračilo škode, če vidra v ribogojnici upleni zavarovano soško postrv in mu s tem povzroči gospodarsko škodo. »Pri tem je treba upoštevati tudi določbo, ki pravi, da mora fizična ali pravna oseba, ki ji živali zavarovanih vrst lahko povzročijo škodo na premoženju, na primeren način kot dober gospodar in na svoje stroške narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.«

Vložene ribe vabijo vidre

Na inštitutu Lutra poudarjajo, da se populacija vidre v Sloveniji po letu 2000 popravlja, zato se plenilka zaradi potrebe po velikem teritoriju podobno kot drugod po Evropi postopoma iz najboljših habitatov naseljuje tudi na slabše. Po pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na rdeči seznam je vidra uvrščena med ranljive vrste.

»Posočje kljub navidezni lepoti in čistosti rek, posebej Soče in Idrijce, ni idealen habitat za vidro, zato je povsem verjetno, da je v desetletjih, ko je bila v Sloveniji zelo redka, iz Posočja povsem izginila,« je pojasnila vodja omenjenega zasebnega inštituta Marjana Hönigsfeld Adamič, ki preplaha ribičev ne razume, češ da so vidre vedno živele v Sloveniji: »Zdaj se postopoma vrača, vendar bo vedno ostala redka, ker v alpskem prostoru porabi preveč energije za lov plena. Vode so namreč hitre in hladne, ribe večinoma salmonidi, ki so hitri in jih je težko zasledovati.«



Vzrok za hitri pojav vider pa pripisuje tudi naseljevanju rib iz ribogojnic, namigov naravovarstvenikov, češ da so jih sami naselili, pa ni komentirala. »Vidri vložene ribe pomenijo bogato pogrnjeno mizo, ki je v naravnih razmerah ne bi bilo. Vidri so lažji plen. Ribiči so torej večinoma zaslužni za povečanje vidrine populacije in se nimajo pravice pritoževati nad tem. Naravne reke so si vzeli za svoje domače dvorišče, kjer lahko gojijo, kar želijo. Seveda je to tudi v neskladju z naravovarstveno zakonodajo, kar bo država prej ali slej morala sprevideti in urediti,« je prepričana in predlaga, da bi vidram v izogib potencialni škodi ribogojci lahko uredili manjše ribnike: »Tako bo vidra sita in ribe cele.«