Vesna Nahtigal: Vladna ocena škode se zdi pretirana

Vrednost kazalnika gospodarske klime septembra ostaja precej nižja od dolgoletnega povprečja. Razlogov za previdno načrtovanje davčne politike in odločanje o dodatnih obremenitvah gospodarstva za sanacijo posledic ujme, ocenjuje Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je veliko.

Dodatna obdavčitev podjetij kar počez ne bi bila primerna, še posebno zaradi razmer v Nemčiji, ki je naš najpomembnejši zunanjetrgovinski partner, in ob podatkih, da se nadaljujeta realno zmanjševanje izvoza in uvoza blaga ter tudi upadanje medletne porabe elektrike, dodaja.

Šok iz tujine prihaja hitreje, kot smo vajeni

»Odzivnost tistih, ki odločajo, je skrb vzbujajoča, pogrešamo državnega sekretarja za gospodarstvo v kabinetu predsednika vlade,« je opozorila tokratna sogovornica Delovega podkasta Obnavljamo Slovenijo. Gospodarstvo je načelno zadovoljno z odzivom vlade, ki je za sanacijo posledic ujme hitro pripravila zakona, a na terenu opozarjajo na nujnost čimprejšnje sanacije vodotokov oziroma rečnih strug, ki pred jesenskim dežjem poteka prepočasi.

Občine so prijavile za dobre 2,7 milijarde evrov škode zaradi avgustovskih poplav. To so podatki o škodi na občinski infrastrukturi, škodi fizičnih oseb in na infrastrukturi podjetij. To sicer še niso končni podatki, saj bodo pristojni škodo še preverili na terenu. Ministrstvo za gospodarstvo je prejelo 777 vlog za desetodstotno predplačilo državne pomoči v skupni vrednosti 318 milijonov evrov, minuli teden pa je potekel tudi rok za zbiranje vlog za prijavo škode v gospodarstvu. »Na GZS ob do zdaj znanih podatkih ocenjujemo, da je sedem milijard evrov, o katerih govori predsednik vlade, pretirana številka. Zato bi radi, da so najprej zbrani vsi podatki in ti tudi analizirani, šele nato se lahko skupaj pogovorimo o dodatnih obremenitvah gospodarstva.« Na GZS so tudi kritični, ker ne od gospodarskega ministra ne od ministra za finance niso dobili odgovora, v kateri smeri sploh razmišljajo glede dodatnih obremenitev podjetij.

Ob napovedi ustanovitve sklada za pomoč, tako imenovanega SOS-sklada, ki bo nov center moči, se je treba dogovoriti za ukrepe, ki bodo zagotovili nadzor in transparentnost porabe denarja. Na GZS so začudeni ob skrivnostnosti glede donatorske večerje, ki jo je na Bledu organiziral premier. Na večerji naj bi bila po neuradnih podatkih predvsem podjetja v lasti države, na primer Eles in Zavarovalnica Triglav, in ker direktorji niso donirali denarja iz lastnih žepov, bi bilo prav, da bi se vedelo, koliko so donirali. Skrivnostnost tega zaprtega kroga vzbuja začudenje.