Boštjančič brez odgovorov o davkih

Najprej naj bo narejena ocena škode, nato pa bo čas za pogovor o morebitnih dodatnih obremenitvah, meni generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.

Dobro bi bilo tudi, da bi vlada razkrila, koliko denarja se je do zdaj že nabralo za odpravo posledic ujme. Nato pa z gospodarstvom sedla za skupno mizo in iskala rešitve za vire financiranja odprave škode.

Interventni zakon sprejet, poslanci SDS niso glasovali

Danes se je seje upravnega odbora GZS udeležil finančni minister Klemen Boštjančič, a odgovora na vprašanje o dodatnih bremenih gospodarstva ni dal.

»Gospodarstvo o morebitnih dodatnih obremenitvah za financiranje posledic ujme ne ve nič, na vprašanja, povezana s tem, ni dobilo odgovorov,« pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Iz medijev so izvedeli, da naj bi se po bankah, ki bodo dobile davek na bilančno vsoto, nadaljevalo v gospodarstvu. Gospodarska združenja so zato pozvala predsednika vlade Roberta Goloba, da se o delitvi bremen pogovorijo za skupno mizo.

Uvaja se obvezni solidarnostni prispevek

Minister za finance Klemen Boštjančič se je odgovoru na vprašanja o morebitnih novih davčnih bremenih izognil tudi na današnji seji upravnega odbora GZS. Sam krizno obdobje vidi kot pravi trenutek za izvedbo nekaterih reform, ki so morda tudi manj všečne. Zagovarjal pa je stališče, da je »stvari treba reševati celovito«, zato na GZS upajo, da bo to stališče upošteval tudi v primeru odločanja o dodatnih dajatvah gospodarstva na račun sanacije obnove.

Boštjančiča so na GZS seznanili s svojim predlogom mini davčne reforme, ki bi podjetjem omogočila, da »vsaj nekoliko zadihajo«. V Sloveniji namreč že več mesecev, to je od lani jeseni, spremljamo postopno zniževanje obsega industrijske proizvodnje, ki se je v nekaterih panogah, predvsem tistih, ki so energetsko intenzivnejše, znižala za 15 do 25 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta. Gospodarska dinamika v naši največji izvozni partnerici Nemčiji je pri tem že dosegla kritično točko.

Državni zbor soglasno potrdil rebalans proračuna

Dovolj razlogov je torej za skrb. GZS zato predlaga mini davčno reformo za gospodarstvo, s katero po njeni oceni državni proračun ne bi ničesar izgubil. Predlaga uvedbo razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače (5500 evrov) ter davčne spodbude pri nagrajevanju zaposlenih.

Med predlogi so tudi razbremenitve pri dohodnini v letih, ko se uvaja nov socialni prispevek. Izhodišča predloga mini reforme vključujejo tudi davek na nepremičnine. Finančnemu ministrstvu bodo predlagali ustanovitev skupne strokovne delovne skupine, ki bi pripravila potrebne zakonodajne spremembe.