Veselinovič Urbanijo zaradi tvitov toži za 10.000 evrov

Na ljubljanskem okrajnem sodišču je bil danes prvi narok v odškodninski tožbi nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča proti nekdanjemu direktorju Ukoma Urošu Urbaniji. Veselinovič Urbaniji očita, da je leta 2021 s tviti in drugimi objavami v javnosti grobo posegel v njegove osebnostne pravice. Od Urbanije zahteva 10.000 evrov odškodnine.

Očitki se nanašajo na več tvitov, ki jih je Urbanija objavil od februarja do maja 2021. V njih je Urbanija, ki je bil nekoč tudi sam zaposlen na STA, Veselinoviču med drugim očital mobing nad pokojnim nekdanjim odgovornim urednikom Slovenske tiskovne agencije (STA) Borutom Meškom ter pritiske na uredniško politiko STA in kreativno računovodstvo pri ločevanju tržne dejavnosti STA od javne.

Veselinovič Urbaniji v tožbi očita, da je »s svojimi protipravnimi objavami in konstantnim verbalnim nadlegovanjem tožnika« začel v časih, ko je vprašanje o financiranju STA prvič dobilo širšo medijsko pozornost. Po mnenju Veselinoviča in njegovega odvetnika Jožefa Klavdija Novaka je šlo za politično motivirane napade, s katerimi je želel Urbanija Veselinoviča diskreditirati in ga prisiliti, da odstopi s funkcije direktorja STA, izhaja iz tožbe.

Po Novakovih besedah se je njegova stranka za tožbo odločila, ker je šlo za hude in dolgotrajne očitke. »Gre za izredno veliko število tvitov, ki imajo namen s tožnikom obračunati na osebnem nivoju, zato se je tožnik odločil, da vloži odškodninsko tožbo in zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo,« je pojasnil po koncu naroka.

Novak je na današnjem sodnem naroku, kjer so izvajali dokaze, v spis med drugim vložil tudi izpiske Veselinovičevih plač, ki kažejo, da je prejemal približno 3500 evrov neto in okoli 6000 evrov bruto. S tem je želel dokazati, da je Urbanija s tvitom, v katerem je trdil, da je Veselinovič prejemal plačo v višini 8000 evrov, zavajal. Odvetnik Franci Matoz, ki zastopa Urbanijo, je medtem zatrdil, da je Urbanija v tvitu omenjal vse bruto mesečne dohodke, ki jih je Veselinovič takrat prejemal, vključno z dodatki in nagradami.

Novak je v spis vložil tudi izjavo urednikov uredništev STA iz leta 2009 v zvezi s postopkom odpovedi pogodbe Mešku, iz katere izhaja, da ta ni izpolnjeval svojih delovnih obveznosti.

Matoz je za naslednjo obravnavo predlagal zaslišanje novinarjev Igorja Mekine, Nenada Glücksa in Igorja Kršinarja, ki naj bi bili po njegovih navedbah seznanjeni z domnevnim mobingom, ki naj bi ga Veselinovič izvajal nad Meškom. Novinarjem naj bi o tem povedal Meško in so o zadevi tudi poročali, je pojasnil Matoz.

Novak medtem nasprotuje zaslišanju treh prič. Pojasnil je, da trije novinarji niso bili del novinarskega kolektiva STA in so zato lahko zgolj posredne priče o tem, kar so slišali. »Vsak od njih pa ima poseben interes tožnika oškodovati, ker so imeli določena nesoglasja, o katerih bo podrobneje povedal tožnik, če se bo sodišče odločilo te priče zaslišati,« je dodal.

Sodnica Živa Sila je naslednji narok, ki naj bi bil tudi zadnji, predvidela za 8. november ob 10. uri. Na naroku bosta zaslišana tudi Veselinovič in Urbanija.

Veselinovič je na celjskem okrožnem sodišču vložil tožbo tudi proti predsedniku SDS Janezu Janši zaradi zapisa v tvitu maja 2021, v katerem je Janša Veselinoviču prav tako očital, da mesečno prejema 8500 evrov, prav tako ga je označil za »sodelavca pri umoru« Meška. Sodni senat je Janšo novembra lani obsodil za kaznivo dejanje obrekovanja in na 8000 evrov denarne kazni.