Veliko prezgodnje cvetenje marelic in breskev

Letos so zaradi posebno tople zime ponekod skoraj mesec dni prej kot običajno zacveteli zvončki, eni prvih znanilcev pomladi. Toda skrb vzbujajoče je predvsem prehitro cvetenje marelic in breskev, ki so ponekod cvetove odprle že v zadnji tretjini februarja, pravi agrometeorologinja z Agencije RS za okolje Ana Žust.

»Sicer so tako zgodaj zacvetele zgodnje sorte marelic in v bolj zavetnih legah, a cvetovi so se vztrajno odpirali in danes jih lahko opazimo po skoraj vseh toplejših legah po Sloveniji,« je dejala Žustova. To je kar tri tedne prezgodaj. Na Primorskem opažajo tudi že prve cvetove breskve, kar je prav tako prezgodaj in skrb vzbujajoče, je dodala. 

Čas intenzivnih prodorov hladnega zraka namreč še zdaleč ni mimo in še vedno lahko temperature padejo globoko pod kritične vrednosti. Kritične vrednosti za pozebo se gibljejo ob cvetenju od minus dve do minus tri stopinje Celzija. Takšne temperature lahko povzročijo hude poškodbe, če cvetovi polno cvetijo. Če že odcvetajo, pa so lahko usodne temperature okoli minus ene stopinje Celzija, je pojasnila strokovnjakinja.
 

Sadjarji naj bodo pozorni na spremembe vremena

Sadjarji morajo zato spremljati, kakšno bo vreme naprej, za zdaj kratkoročne napovedi ne kažejo na večje ohladitve. V preteklosti so bila leta brez pozebe in jo je zgodnje cvetenje odneslo brez posledic, a še vedno je živ spomin na katastrofalne spomladanske pozebe v letih 2016 in 2017, ki so prizadele številne pridelovalce.



Na trenutno stanje v naravi je vplivala celotna letošnja meteorološka zima, ki je bila nadpovprečno topla in sončna. V Evropi je bila letošnja zima kar 3,4 stopinje Celzija toplejša od povprečja in tudi 1,4 stopinje Celzija toplejša od doslej najtoplejše zime leta 2015. Tudi v Sloveniji so bile temperature zraka ves čas nad ali blizu dolgoletnega povprečja, se je pa temperatura večkrat povzpela neobičajno visoko. Denimo v decembru, ko se je v Ljubljani segrelo do kar 17 stopinj Celzija.

Tudi v februarju so bile v Sloveniji temperature nadpovprečno visoke, zanimivo je, da je bilo to izrazito v hribovitih predelih. Na Kredarici se je, denimo, s 16. na 17. februar segrelo do skoraj deset stopinj Celzija, kar je nenavadno za ta letni čas.

Nadpovprečno toplo vreme se nadaljuje tudi v marcu in vse to obilje toplote vpliva zlasti na rastlinski svet, je povedala Žustova. 
 

Prve znanilke pomladi cvetele že sredi zime

Prve znanilke pomladi, ki jih na agenciji za okolje spremljajo tudi v okviru fenološkega monitoringa, so mali zvonček, leska in iva.

Mali zvonček je letos zacvetel tri tedne do skoraj mesec dni bolj zgodaj, kot je dolgoletno povprečje. Od tri tedne do meseca dni bolj zgodaj kot običajno je zacvetela tudi leska. Iva je zacvetela pred dvema tednoma, kar je prav tako od 20 dni do enega meseca prezgodaj.