V nadaljevanju preberite:

Zatika se pri informacijskem sistemu, zaradi katerega ljudje že več mesecev čakajo na pravice, podzakonski akti so nedodelani in zato delno neizvedljivi, premalo je kadra, ukrepi za pridobitev dodanega niso zadostni. Seznam pomanjkljivosti pri vzpostavljanju sistema dolgotrajne oskrbe, na katere opozarjajo številni vpleteni in organizacije, je še zelo dolg.

Dokler ne bo jasno, kakšen bo obseg upravičenosti do različnih storitev in pomoči pri dolgotrajni oskrbi, ni primerno ljudi obremenjevati z dodatnimi davki, meni SDS.

Zakon namreč predvideva, da bodo zaposleni in delodajalci prispevali po odstotek od bruto plače, upokojenci odstotek od neto pokojnine, samostojni podjetniki in kmetje pa po dva odstotka. S tem bi se v blagajno za dolgotrajno oskrbo po okvirnih izračunih na leto nateklo približno 800 milijonov evrov.