Vedno večje razvojne razlike, rešitve očitno ni

Rimske Toplice – Župani so na kongresu slovenskih občin opozorili na nujnost decentralizacije in ustanovitve pokrajin. Državi očitajo, da škodi decentralizaciji, ko pošto usmerja v prinašanje dobička, ne pa v zagotavljanje javne gospodarske službe. Občine z lastnimi sredstvi, za kar ni podlage v zakonodaji, rešujejo pošte in bankomate. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je bil jasen, da toliko pošt, kot jih je bilo, ne bo nikoli več.

Občina Rogaška Slatina hoče ohraniti pošto v Podplatu. Kot je povzel župan Branko Kidrič, se je Pošta odločila, da bo prostor prodala, kupec pa se je moral zavezati, da bo eno leto še ohranjal dejavnost. Kaj bo po enem letu, jih ni več zanimalo, je dejal Kidrič: »Zato je občina poiskala lokacijo, ki je v naši lasti in ki jo bomo ponudili najemniku, da bi še naprej izvajal poštne storitve. Za prihodnje leto imamo že v proračunu načrtovano obnovo tega prostora, ki bi bil potem za pošto. Ali se bo najemnik s tem strinjal, je pa seveda vprašanje.«

Kot je dejal župan Podčetrtka Peter Misja, načrtuje Pošta Slovenije (PS) zapreti še 300 enot, ostalo bi jih dobrih dvesto, pošto bi dostavljali trikrat na teden. »Zapirajo se tudi krajevni uradi, podružnične osnovne šole. Manjše vasi plačujejo, da imajo sploh bankomat. Težko je predvsem za starejše in s takim načinom imamo res drugorazredne državljane,« je dejal Misja. Na posvet so povabili tudi generalnega direktorja PS Borisa Novaka, a ni prišel. Tudi nikogar drugega iz PS ni bilo, čeprav je bila Pošta sponzor te okrogle mize.
 

Slabe statistike

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je bil odkrit: »Imeti odprto pošto za tri obiske na dan je nesmiselno. Vsak župan mora skrbeti za to, da mu prebivalstvo ne upada. Manj ko je ljudi, večje so težnje po zapiranju pošt, bankomatov itd.« Dodal je, da bodo občine ljudi obdržale, če bo v njih gospodarska dejavnost. Trenutne številke pa kažejo na čisto centralizacijo. Kot je dejal profesor ljubljanske ekonomske fakultete Jože P. Damijan, je imela Slovenija lani skupno 845.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega jih je bilo v Ljubljani 218.000, v polovici slovenskih občin pa manj kot 1115. Najmanj delovno aktivnih prebivalcev je imela občina Hodoš, vseh skupaj 27. V Ljubljani je bilo leta 2017 za skupaj 1,68 milijarde evrov investicij, v Mariboru za 216 milijonov, v Hodošu za vsega skupaj 35.000 evrov.

Damijan vidi rešitev v pokrajinah, čeprav dvomi, da jih bomo res dobili. Počivalšek, ki meni, da je občin veliko preveč, tudi nad pokrajinami ni navdušen. Vloga države je po njegovem v ustvarjanju možnosti za skladen regionalni razvoj. Pri zagotavljanju poštnih storitev bi se država lahko odločila drugače, je opozoril Damijan: »Preveč smo zapadli v logiko kapitalskega donosa. Na pošto je treba gledati kot na infrastrukturno dejavnost – da ponekod tudi ostane, četudi morda ni ekonomsko upravičeno.«
 

Krivda države?

Da je prav država glavni boter zapiranja pošt, je menil župan Jezerskega Andrej Karničar: »Direktor pošte mi je rekel, da če bi se lastnik, torej država, odločil drugače, bi bila tudi pošta drugačna.« Počivalšek je bil oster: »Igrate advokata nekomu, ki ga ni tukaj. Država ni odgovorna za zapiranje pošt. Nihče ne bo imel krivca v državi in SDH.«

Župani iščejo rešitve, je pojasnil župan Žetal Andrej Butolen: »Vsi smo plačali sanacijo bančne luknje, tudi ljudje na podeželju. Zdaj pa naj mi plačujemo, da bomo imeli v kraju bankomat?!« Občine takih pomoči ne bi smele dajati, je opozoril Aleksej Šinigoj z računskega sodišča. Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar je sklenila: »V Angliji je v pripravi zakon, po katerem se bodo morale banke med sabo dogovoriti, kje bodo imele poslovalnice na mestih, ki niso profitabilna. In če lahko take zakone sprejemajo v državi, ki je zibelka neoliberalizma, ne razumem, kako mi tega ne moremo?«