Večina se nas strinja z omejevanjem gibanja

Štiri opozicijske stranke so vlado pozvale, naj odpravi omejitev gibanja na eno občino, ki velja od 30. marca. Ena od idej dela opozicije je, da bi morda bilo treba gibanje omejiti le na območjih turističnih središč. V anketi Mediane manj kot tretjina vprašanih (31 odstotkov) ocenjuje, da je vladni ukrep, po katerem ne smemo, razen izjemoma, zapustiti območje svoje občine, preveč strog.



Odločitev o omejitvi gibanja znotraj svoje občine je bila sprejeta, da bi čim bolj omejili srečevanje ljudi, preprečili zbiranje na turističnih točkah in s tem zmanjšali nevarnost prenosa bolezni covid-19. Anketa kaže, da večina prebivalstva ta ukrep podpira.



Krivulje, tudi ta, ki prikazuje rast števila na novo potrjenih okužb za zadnje dni, medtem že kažejo umirjanje epidemije.

Vlada napoveduje, da bo omejitev gibanja na lastno občino stalnega ali začasnega bivališča ostala veljavna najmanj do prihodnjega konca tedna. Če bi gibanje sprostili prehitro, je ocenil vladni govorec Jelko Kacin, bi se vsi nalezli lažnega občutka, da je epidemija za nami in da smo že varni. Na mobilnost se bo po njegovih besedah najprej treba pripraviti. »Treba bo upoštevati navodila in zagotoviti zaščitna sredstva ter se naučiti, kako jih uporabljati,« je dejal.


 

Odpoved pravicam iz ustave

V 32. členu ustave je zapisano, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira kraj bivanja, da zapusti državo in se vanjo lahko kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to nujno, da bi zagotovili potek kazenskega postopka, da bi preprečili širjenje nalezljivih bolezni, zavarovali javni red ali če to zahtevajo interesi obrambe države. V času koronavirusne krize smo se torej tej z ustavo zagotovljeni pravici začasno odpovedali.



»V zvezi z ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 je treba ločiti ukrepe, ki naj zmanjšujejo možnost dodatnih okužb, in ukrepe za blažitev posledic. Kar zadeva prve, menim, da so bili večinoma upravičeni. Imam pa pomislek glede potrebnosti ukrepa omejitve gibanja na območje občine, saj je v večini primerov ta ukrep omejen na premajhno območje zaradi majhnosti večine slovenskih občin. Pripravljavci bi si lahko vzeli čas in določili nekoliko bolj razumna območja, znotraj katerih se ob izpolnjenih drugih pogojih (osebna zaščita, razdalja) lahko gibljejo prebivalci,« ocenjuje Rajko Pirnat, profesor ljubljanske pravne fakultete.



Zaradi različnih velikosti občin je položaj za prebivalce precej različen. V po kvadraturi najmanjši slovenski občini Odranci se njeni prebivalci lahko gibljejo v radiusu poldrugega kilometra, v Kočevju s površino 564 kvadratnih kilometrov pa lahko prepotujejo znotraj občine kar 50 kilometrov.

Drugi vidik je seveda gostota poseljenosti. V Ljubljani namreč živi skoraj 300.000 ljudi in možnost srečevanje je precej večja kot v Hodošu, ki ima le 340 občanov.



Večina prebivalcev se v teh dneh lahko giba od tri do devet kilometrov od teoretičnega središča svoje občine oziroma od šest do osemnajst kilometrov od enega do drugega konca svoje občine. Kritiki omejevanja gibanja na občino, v kateri stalno živimo, opozarjajo, da kdor spoštuje ukrepe, nikjer, ne v lastni ne v drugi občini ne bo ogrožal drugih, kdor pa jih ne spoštuje, jih bo seveda bolj ogrožal tam, kjer je več ljudi. Na primer v prestolnici, kjer je gostota prebivalstva največja.

Vladni odlok o omejitvi gibanja določa vrsto izjem, kršitve so redke, pravijo na policiji, ki bo tudi v tem podaljšanem prazničnem koncu tedna poostreno nadzirala spoštovanje prepovedi gibanja zunaj občin. Minuli konec tedna so na slovenskih cestah opravili nadzor pri 3348 voznikih in ugotovili 103 kršitve odloka.