Večina naših večjih rek je žrtev človekovih posegov

V celinskih vodah Slovenije izumirajo populacije rastlinskih in živalskih vrst. Prvi razlog za to je uničenje njihovega življenjskega prostora, njegovo krčenje in drobljenje. Večina naših večjih rek žal ni več »divjina«, temveč so postale »žrtve« človekovih posegov. Ena »največjih črnih lukenj« pri nas, kjer kakovost vseh voda ni vključena v redni monitoring, je Zasavje. Medtem ko sta zlasti v spodnjem toku precej onesnažena hrastniški Boben in Trboveljščica, je zagorska Medija v boljšem stanju.

Živelj v slovenskih celinskih vodah in stanje onesnaženosti v zasavskih vodotokih sta bili zadnji temi, ki so se jim posvetili udeleženci dvodnevnega simpozija Vodni dnevi v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda v Rimskih Toplicah. Kot je na Vodnih dnevih za Delo dejal biolog Centra za kartografijo favne in flore Marijan Govedič, je obnova habitatov, kjer se še po sto in več letih pozna vpliv posegov, v vsakem primeru smiselna: »Obnova habitatov bo predpisana tudi z izvedbenim dokumentom evropske komisije in države bodo morale vrste v slabem stanju izboljšati. Že tri leta nazaj je predsednica komisije napovedala, da bo treba renaturirati 25.000 kilometrov rek.«

Marijan Govedič, biolog iz Centra za kartografijo favne in flore. FOTO: Polona Malovrh

V Sloveniji je prizadetih 500 vrst - večinoma iz vodnih okolij. Najbolj smo uničili vodotoke, na katerih smo zgradili hidroelektrarne (HE), poudarja Govedič, pri čemer prednjačita Sava in Drava, a tudi na Sočo, ki »je od Tolmina do Gorice vsa v HE«, po njegovem ne smemo pozabiti.

Onesnažena Trboveljščica in Boben

Kakšne kakovosti pa so vodotoki v Zasavju, Medija, Trboveljščica in Boben, ki so izvzeti iz uradnega državnega monitoringa, je v okviru svoje magistrske naloge preverjal Lenart Štaut z Geografskega inštituta Antona Melika, sicer Hrastničan.

Lenart Štaut z Geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU. FOTO: Polona Malovrh

Kot je pojasnil, monitoring vodnih teles pri nas opravlja Arso, toda manjši, t. i. povirni vodotoki nižjega reda, so iz njega izvzeti - med njimi tudi omenjeni zasavski. Le na izlivu Bobna v Savo poteka monitoring živega srebra. Kot pravi Štaut, so vrednosti povišane, a naj bi bile »posledica starih bremen - elektrolize v Tovarni kemičnih izdelkov«.

Prav Medija, Trboveljščica in Boben so hkrati dokaz, da so tudi manjši vodotoki - zlasti na območjih goste poseljenosti in industrijske dejavnosti - lahko zelo onesnaženi in kot taki vplivajo tudi na tok Save, v katero se izlivajo. Kakovost omenjene trojice so preverjali na 16 lokacijah, kjer so v enem letu opravili devet nizov vzorčenj. Merili so vsebnost ph, nitratov, nitritov, fosfatov, sulfatov, kloridov, amonija, kisika in električno prevodnost.

Nitriti v skoraj vseh vzorcih prek priporočene vrednosti

Mejne vrednosti fosfatov so bile presežene kar v 22 odstotkih vzorcev, nitratov v 18, amonija v 7 odstotkih, priporočene vrednosti nitritov pa celo v 81 odstotkih vzorcev. V spodnjem toku Trboveljščice ter Bobna pred izlivom v Savo so bile mejne in priporočene vrednosti presežene v dveh tretjinah vzorcev. Voda je tam najslabše kakovosti. S polovičnim deležem primerov s preseženimi vrednostmi sledi Bevščica v Trbovljah, manj obremenjeno pa je porečje zagorske Medije. Štaut ocenjuje, da zato, ker gre za večje porečje, za bolj vodnato, z manj industrije in boljšim kanalizacijskim omrežjem, o »fenomenu« Bevščice pa pravi, da je zelo verjetno, da je onesnaženje posledica izpustov iz kmetijske dejavnosti.

Štaut še ocenjuje, da je onesnaženost Trboveljščice in Bobna v zgornjem toku pretežno posledica kmetijstva, v spodnjem pa poseljenosti, odplak iz gospodinjstev in industrije. »Kljub domala 100-odstotni priključenosti na čistilno napravo gospodinjstva na onesnaženje domnevno bolj vplivajo v Trbovljah. Onesnaževala se pojavijo takoj po prehodu Trboveljščice skozi Trbovlje, pred Trbovljami pa jih ni. V porečju Bobna je težje reči, da so kriva le gospodinjstva, ker je v zaledju nekoliko več kmetijske dejavnosti, hkrati pa imamo tik ob izlivu v Savo dva večja industrijska obrata, ki nekako zakrijeta druge izpuste.« V Hrastniku se ob spodnjem toku Bobna nahajata Tovarna kemičnih izdelkov in Steklarna.

Štaut računa, da bo raziskava v nekaj letih doživela nadgradnjo - zlasti na področju meritev, kjer bi se želel osredotočiti na en vodotok, najverjetneje bo to Boben, in raziskati tudi vir onesnaževal v njem.