»Približno 60 na novo odkritih primerov pljučnega raka na leto lahko pripišemo izpostavljenosti radonu v stanovanjskih okoljih v obdobju 1978–2017, kar ustreza 5,5 odstotka vseh primerov pljučnega raka,« pravijo znanstveniki Onkološkega inštituta Ljubljana v epidemiološki raziskavi, ki je bila objavljena v ugledni znanstveni reviji Cancers in je eden najodmevnejših člankov lanskega leta.

Radon je radioaktivni plin brez vonja, barve in okusa, ki v zunanjem okolju ni škodljiv zdravju. Drugače pa je v zaprtih prostorih, kjer se zbira, saj v prostore prehaja skozi razpoke in strukturne vrzeli, ki na prvi pogled sploh niso vidne. Je plin, ki ga je Mednarodna agencija za raziskave raka leta 1988 uvrstila med rakotvorne, saj naj bi od tri do 14 odstotkov pljučnega raka nastalo zaradi radona.

Največ radona v zaprtih prostorih je na jugu in jugovzhodu Slovenije.

Osem raziskovalcev z Onkološkega inštituta Ljubljana pa je opravilo slovensko raziskavo, v kateri so za 40-letno obdobje, to je od leta 1978 do leta 2017, povezali podatke iz registra raka o zbolelih za pljučnim rakom, statistične podatke o prebivalcih in radonski zemljevid Slovenije. Ta kaže, da so visoke koncentracije radona v zaprtih prostorih predvsem na kraškem svetu na jugu in jugovzhodu Slovenije. V 212 slovenskih občinah je tveganje za izpostavljenost radonu v zaprtih prostorih visoko v 24 oziroma v enajstih odstotkih občin in zmerno v 27 oziroma 13 odstotkih občin.

Največ radona v zaprtih prostorih je na jugu in jugovzhodu Slovenije.

Raziskava je potrdila, da je bilo relativno tveganje za nastanek pljučnega raka večje pri prebivalcih južne in jugovzhodne Slovenije, na območjih, ki so obarvana rdeče in rumeno na radonskem zemljevidu. Od skupaj 41.255 primerov pljučnega raka v Sloveniji v 40-letnem obdobju lahko skoraj 2300 primerov pripišemo bivanju na območju z zmerno ali visoko stopnjo izpostavljenosti radonu v zaprtih prostorih.

Na območjih z zmernim ali visokim tveganjem za izpostavljenost radonu v zaprtih prostorih je bilo relativno tveganje za pljučnega raka za pet do sedem odstotkov večje kot na drugih območjih. V povprečju je bilo 60 primerov pljučnega raka na leto povezanih z nevarnostjo izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju, kar ustreza 5,5 odstotka primerov pljučnega raka.

Tveganje ob kajenju precej večje

V Sloveniji je, opozarjajo strokovnjaki, 84 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka mogoče pripisati tobaku, s tem, da se tveganje za pljučnega raka precej poveča s skupnim učinkom dveh dejavnikov tveganja: izpostavljenosti radonu in kajenja.

V zadnjih desetletjih je bilo zaradi radona uvedenih nekaj ukrepov, od sprejetja gradbenih predpisov do izobraževanj ljudi o nevarnostih radona, preventivnem ravnanju in možnih ukrepih – najpreprostejši je zračenje prostorov – v primeru povišanih koncentracij. Mednje spadajo tudi redna merjenja radona v vrtcih in šolah, posamezniki pa imajo možnost brezplačnih meritev koncentracij radona prek Uprave RS za varstvo pred sevanji (URSVS), ko so le-te razpisane. Uprava vsako leto financira približno 500 meritev radona po domovih za prebivalce Slovenije.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je referenčna raven koncentracij radona v stanovanjskih zgradbah 100 bekerelov na kubični meter (Bq/m3), ki pa ne sme preseči 300 Bq/m3. Naša uredba določa 300 Bq/m3 kot raven povprečne letne koncentracije radona v zaprtih bivalnih in delovnih prostorih.

Raziskovalci v raziskavi, ki je edina te vrste pri nas, še opozarjajo: »Na območjih, kjer je radona veliko, je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, predvsem pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.«