Dva nova zakona: Za približno petsto uporabnikov osebne asistence prihodnje leto 15,6 milijona evrov. Več jih bo upravičenih tudi do nadomestila za invalidnost.
Galerija
Upravičenci do osebne asistence morajo vložiti vlogo na center za socialno delo, pri tem pa je pogoj, da je potrebujejo najmanj 30 ur na teden. Foto Dejan Javornik
Ljubljana – Z novim letom bosta začela veljati dva za invalide pomembna zakona. Z uveljavitvijo zakona o osebni asistenci bo ta, ki je bila do zdaj financirana prek programov ministrstva za delo, postala zakonska pravica. Zakon o socialnem vključevanju invalidov pa bo razširil krog upravičencev do nadomestila.
Prvi zakon ureja pravico do osebne asistence v obsegu najmanj 30 ur na teden ter pravico do komunikacijskega dodatka za slepe, gluhe in gluhoslepe. Slednji bodo lahko to izkoristili v obliki 30 ur osebne asistence na mesec ali pa bodo dobili denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb v višini 146,06 evra.
Cena ure: 14,99 evra
Uporabniki osebne asistence, stari od 18 do 65 let, ki zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno ali družinsko življenje, pri vključevanju v okolje, izobraževanju ali zaposlitvi, morajo vložiti vlogo na center za socialno delo, pri tem pa je pogoj, da je potrebujejo najmanj 30 ur na teden. Starejši od 65 let so do osebne asistence upravičeni samo, če so bili v program vključeni že pred uveljavitvijo zakona. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) bo osebno asistenco financiralo glede na opravljene ure osebne asistence pri uporabniku. Sredstva bodo nakazovali njegovemu izbranemu izvajalcu osebne asistence, cena ure je 14,99 evra.
Kot pravijo na ministrstvu, bodo letos, ko osebno asistenco izvajajo še preko programov, za njeno izvajanje namenili približno 3,4 milijona evrov. Prihodnje leto pa ocenjujejo, da bodo za približno 500 uporabnikov osebne asistence namenili 15,6 milijona evrov; še 1,7 milijona evrov pa bodo namenili za financiranje komunikacijskega dodatka v obliki denarnega nadomestila za približno tisoč uporabnikov.
Z zakonom o socialnem vključevanju pa širijo krog upravičencev do denarnega nadomestila na ljudi z določenimi avtističnimi motnjami, z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in na gluhoslepe; do zdaj so do tega bili upravičeni samo ljudje z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in najtežje gibalno ovirani. Kot pravijo na MDDSZ, želijo s širitvijo upravičencev reševati problematiko mladih, pri katerih pride do hude invalidnosti pred prvo zaposlitvijo in zato ne pridobijo pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz).
Do nadomestila po novem upravičenih 7000 invalidov
Po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983, ki ga zdaj nadomešča nov zakon, je imelo prejšnji mesec status invalida 6651 ljudi; po novem zakonu se bo njihovo število povečalo na približno 7000. Invalidi s statusom po tem zakonu bodo imeli pravico do nadomestila za invalidnost v višini seštevka denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. To pomeni, da se bo nadomestilo v višini 382,32 evra, ki ga zdaj prejema 6651 ljudi, povišalo na 577,34 evra.
Dosedanji dodatek za tujo nego in pomoč 103,02 evra oziroma 206,03 evra pa se bo preimenoval v dodatek za pomoč in postrežbo in se bo izenačil s tistim v Zpizu; po novem bo tako znašal 146,06 evra oziroma 292,11 evra. Na MDDSZ pravijo, da se bo višina proračunskih sredstev za nadomestilo za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo z letošnjih 40 milijonov evrov prihodnje leto povišala na približno 60 milijonov evrov.
Komentarji