Valicon: Skoraj polovica udeležencev volitev je volila taktično

V agenciji Valicon so prepričani, da se je pred tokratnimi državnozborskimi volitvami velik del volivcev odločal v zadnjih dnevih, kar je – za razliko od volitev leta 2018 – bistveno vplivalo tudi na rezultat. Največ je v zadnjih dnevih pridobilo Gibanje Svoboda, sledi SDS.

Izgubljale pa so praktično vse ostale stanke. LMŠ je odhod taktičnih volivcev odpeljal pod prag, SAB pa tudi brez tega pojava ni imela možnosti za prestop tega praga. Če bi se volivci držali svoje iskrene izbire, bi bila sestava Državnega zbora precej drugačna, poleg LMŠ so bili v igri za prestop praga parlamenta še Povežimo Slovenijo, Resni.ca in Pirati.

Teden pred volitvami neodločena dobra tretjina volivcev

Do teh ugotovitev je Valicon prišel na podlagi t. i. post poll analize, opravljene tik po volitvah, k anketi pa je znova povabil vse, ki so v zadnjem tednu pred volitvami odgovarjali na ankete o volilni nameri. Sodelovalo je 2.960 anketirancev.

Valiconova analiza parlamentarnih volitev 2022 je pokazala, da je delež tistih, ki se odločajo v zadnjih dnevih ali celo zadnji dan, ostal enako visok kot na preteklih volitvah, a je to tokrat bistveno vplivalo na izid volitev. Vsak sedmi udeleženec volitev je odločitev o izbrani stranki sprejel na dan volitev (14 odstotkov), slaba polovica med njimi pa prav ob izpolnjevanju volilnega lističa.

Podobno visok delež (13 odstotkov) se je odločal v zadnjih dneh. Več kot četrtina (27 odstotkov) udeležencev volitev je svojo odločitev sprejelo v zadnjih dnevih pred volitvami. Če se k temu prišteje še 9 odstotkov volivcev, ki so odločitev sprejeli v zadnjem tednu, je delež vseh, ki še teden dni pred volitvami niso bili povsem odločeni, dobra tretjina (36 odstotkov).

Za razliko od volitev leta 2018 so bili prisotni vsi potrebni pogoji za pojav taktičnega glasovanja, ki se je tokrat realiziralo v polni meri, ugotavlja Valicon. Poleg omenjene tretjine, ki je v zadnjih dnevih pred volitvami izrazila možnost spremembe svoje odločitve, je tu še desetina volivcev, ki so bili sicer odločeni že pred tem in niso izražali možnosti spremembe svoje odločitve, a so prav tako glasovali taktično.

Skupaj je tako skoraj polovica udeležencev volitev (46 odstotkov) zatrdila, da so glasovali za stranko, ki ni njihova iskrena prva izbira, temveč so zaradi različnih vzgibov glasovali taktično.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Gibanje Svoboda  doseglo maksimalen možni rezultat

Zmagovalca taktičnega glasovanja sta razvidna že iz odstopanja volilnega rezultata glede na napovedi. Gibanje Svoboda je doseglo maksimalen možni rezultat, kot ga je Valicon ocenil v volilni napovedi pretekli četrtek, kar se do sedaj ni zgodilo še nikoli. SDS je prav tako dobila nekaj več glasov od t. i. gotovih, zanesljivih glasov, ocenjenih tri dni pred volitvami. Vse ostale stranke pa so izgubljale.

Gibanje Svoboda je uspelo privabiti za sedem odstotnih točk volivcev, ki so spremenili svojo namero, izraženo v zadnjih treh dnevih. Tretjino predstavljajo udeleženci, ki niso najavili gotove udeležbe, ostali dve tretjini pa predstavljajo volivci, ki so sicer še tri dni pred volitvami izražali namero po glasovanju za eno od strank koalicije KUL, ter nesojeni volivci stranke Resni.ca in NSi.

SDS je bila manj uspešna pri mobilizaciji taktičnih volivcev, prišli so predvsem iz smeri negotovih udeležencev in nesojenih volivcev NSi. NSi je edina stranka, ki je v zadnjih treh dnevih »podarila« nekaj volivcev tako Gibanju Svoboda kot SDS. Edini dve stranki, ki sta nekaj več glasov izgubili na račun nerealizirane udeležbe, sta SD in Levica, njun rezultat bi bil brez te izgube lahko višji za približno od pol do ene odstotne točke.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Če bi volivci volili svojo iskreno prvo izbiro, bi bil DZ precej drugačen

Valicon je na osnovi ankete preračunal še rezultat volitev v primeru, kot bi izgledal, če bi vsi volivci volili svojo iskreno prvo izbiro. Rezultat so nato preračunali v število mandatov, po tem ključu pa bi Gibanju Svoboda propadlo 22 odstotkov glasov, SDS 16,7, SD 11,5, NSi 8,9, Levici 7 in LMŠ 5,4.

Po scenariju, po katerem bi vključili še tri stranke, pri katerih zgornja meja intervala zaupanja za oceno presega 4 odstotke, pa bi do poslancev prišle še stranke Povežimo Slovenijo, Resni.ca in Piratska stranka.