Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

V zdravstveni negi prepričani prepričujejo prepričane

Okrogla miza: Očitki Ministru Fakinu, da zamuja s potrditvijo strokovo pripravljenega dokumenta o kompetencah in poklicnih aktivnostih
Že leta 2017 je primanjkovalo 1400 diplomiranih medicinskih sester in 700 tehnikov zdravstvene nege, so poudarili na okrogli mizi v organizaciji zbornice zdravstvene nege. Foto Andreja Žibret Ifko
Že leta 2017 je primanjkovalo 1400 diplomiranih medicinskih sester in 700 tehnikov zdravstvene nege, so poudarili na okrogli mizi v organizaciji zbornice zdravstvene nege. Foto Andreja Žibret Ifko
21. 2. 2019 | 18:45
21. 2. 2019 | 21:25
7:13
Ljubljana – Stanje na področju zdravstvene in babiške nege je vse slabše, kadra vse bolj primanjkuje. Medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice pa zaradi slabih pogojev dela in podplačanosti odhajajo v tujino ali pa celo zapuščajo poklic, so poudarili udeleženci današnje okrogle mize z naslovom Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več?, ki jo je organizirala Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije.



Ministrstvu za zdravje in ministru Samu Fakinu očitajo mačehovski odnos do njihovih opozoril, da zamuja s potrditvijo dokumenta Kompetence in poklicne aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Zbornica ga je skupaj z Razširjenim strokovnim kolegijem za zdravstveno in babiško nego (RSKZN), ki je najvišji posvetovalni organ ministra, pripravila marca lani, skladno s sprejetim zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejetim 17. decembra 2017, in je temelj za določitev standardov in normativov. Kot je dejal mag. Brane Bregar, predsednik RSKZN, to vidijo kot nezaupanje stroki, saj je dokument pripravljalo več kot 30 strokovnjakov s področja zdravstvene nege, potrdil pa ga je tudi zdravstveni svet. Kot je dejal, očitno ekonomski vidik prevladuje pred stroko, česar pa RSKZN nikakor ne more sprejeti.


Na ministrstvu se bojijo naraščanja stroškov


Mag. Pia Vračko, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, je na vprašanje, zakaj minister ne sprejme tega strokovno pripravljenega dokumenta, pojasnila, da je imenoval nov strateški svet za zdravstveno nego, ki se bo prvič sestal marca, tema prvega sestanka pa bodo poklicne aktivnosti in kompetence. Strinjala se je, da se mudi z opredelitvijo aktivnosti in kompetenc, vendar je dejala, da še vedno ni dorečena njihova vsebina: »Ministrstvo ne more pritrditi povečevanju števila medicinskih sester na račun storitev, ki niso povezane z nego bolnikov, saj bi s tem po nepotrebnem narasli stroški.«

Klavdija Kobal Straus, generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo, pa je na očitek predstavnikov zdravstvene in babiške nege, da minister Fakin očitno tudi do 3. marca, kot zahteva stavkovni sporazum (po prej omenjenih spremembah zakona o zdravstveni dejavnosti bi se to moralo zgoditi že do 17. junija lani), ne bo podpisal tega dokumenta, odgovorila, da bo odločitev ministra do tedaj zagotovo znana.


Izsledki mednarodnih raziskav kažejo nasprotno


Izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester ter znanstvena svetnica in predavateljica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, je poudarila, da vse mednarodne raziskave kažejo nasprotno od tega, kar trdi menedžement, ki ocenjuje, da bodo s povečano stopnjo izobrazbe višji tudi stroški. Dogaja se namreč prav nasprotno, povečana stopnja izobrazbe medicinskih sester zmanjšuje stroške, zdravstvene zaplete in smrtnost pacientov.

Prim. asist. Dean Klančič, dr. med., podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije, je poudaril pomen zdravstvenega tima ter sodelovanja zdravnika in medicinske sestre, saj lahko le timsko delo zagotavlja kakovostno in celovito obravnavo pacienta. Opozoril je tudi na škodo, ki jo povzroča drobljenje na poklicne skupine. 


»Na altruističen in human pogon ne gre več«


Predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman je dejala, da jo boli, da prepričani prepričujejo prepričane, da potrebujejo dokument, ki bo postavil zdravstveno nego na svoje mesto v zdravstvenem varstvu: »Sprenevedanja je res konec. Zdravstvena nega je pomemben del zagotavljanja varnega zdravstvenega varstva v slovenskem prostoru, in če želimo, da bo tako tudi naprej, ji je treba dati svoje mesto in pristojnosti, izvajalcem pa pošteno plačilo. Na altruističen način in na human pogon enostavno ne gre več.« Izpostavila je tudi vprašanje, ali bi ministrstvo imelo enak mačehovski odnos v primeru, če bi zahteve prihajale iz zdravniških vrst.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine