Vlada sprejela odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev PCT

22.30 Univerza Johns Hopkins v svetu zabeležila več kot 200 milijonov okužb s covidom-19

S covidom-19 je bilo po vsem svetu doslej potrjeno okuženih več kot 200 milijonov ljudi, kažejo podatki ameriške univerze Johns Hopkins iz Baltimorja. Število umrlih s covidom-19 znaša 4,25 milijona, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Več kot leto dni je trajalo, da je svet od izbruha pandemije covida-19 dosegel mejnik 100 milijonov okužb. Da se je to število podvojilo, je trajalo le nekaj več kot šest mesecev. Številke ameriške univerze so sicer nekoliko nižje od uradnih številk Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ta danes poroča o 199,5 milijona potrjenih okužb in nekaj manj kot 4,25 milijona smrtnih primerov. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da številni primeri okužb s covidom-19 v svetu niso zabeleženi.

V zadnjih tednih se število okužb s covidom-19 v mnogih delih sveta ponovno hitro povečuje, kar zdravstveni delavci pripisujejo zlasti pojavu delta različice novega koronavirusa. O največ potrjenih primerih okužb, 35 milijonih, trenutno poročajo iz ZDA, države s 330 milijoni prebivalcev. Na drugem mestu je Indija s približno 1,3 milijarde prebivalcev in 32 milijoni okužb. Sledijo Brazilija (20 milijonov) ter Rusija in Francija.

21.30 Vlada sprejela odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev PCT

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja (PCT) v zvezi z nalezljivo boleznijo covid-19. Če bo izpolnjevanje pogojev potekalo z odčitavanjem kode QR v aplikaciji, bosta uporabniku na vpogled osebno ime in letnica rojstva preverjane osebe.

Potem ko je direktor NIJZ Milan Krek v torek za STA povedal, da je v pripravi pravna podlaga za aplikacijo, namenjeno preverjanju izpolnjevanja PCT pogojev, je danes vlada na dopisni seji sprejela omenjeni odlok. V skladu z njim se bo v primerih, ko se kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT predloži digitalno covidno potrdilo EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljeno s kodo QR, izpolnjevanje pogoja ugotovilo z aplikacijo, ki jo bo zagotavljal in z njo upravljal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Aplikacija bo z odčitavanjem kode QR uporabniku posredovala podatek o izpolnjevanju pogoja PCT, pri čemer iz podatka ne sme biti razvidno, katerega od pogojev PCT izpolnjuje oseba, za katero se preverja izpolnjevanje pogojev. Odčitalo se bo tudi osebno ime in letnica rojstva osebe, kar je nujno zaradi ugotovitve, da se potrdilo nanaša na osebo, ki ga je predložila.
Aplikacija pa ne sme omogočati hrambe ali druge obdelave navedenih osebnih podatkov in se ne sme povezovati z nobeno zbirko podatkov, po navedbah vladnega urada še določa odlok.

18.45 Po skoraj 1,7 milijona cepljenjih 155 prijav resnih neželenih učinkov

Iz novega poročila o spremljanju neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19, ki ga je danes objavil NIJZ, izhaja, da so doslej prejeli 155 prijav resnih neželenih učinkov po cepljenju, medtem ko je bilo opravljenih okoli 1,7 milijona cepljenj. Za večino se je ugotovilo, da povezava s cepljenjem ni verjetna oz. so še v fazi preiskave.
​
​Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v novem poročilu navaja, da je bilo s cepivom proizvajalca Pfizer in BioNTech do začetka avgusta opravljenih 1.095.748 cepljenj, od tega je 3950 oseb poročalo o neželenih učinkih. Ti so bili večinoma splošne težave in spremembe na mestu aplikacije.



V register cepljenja so prejeli 87 prijav o resnih neželenih učinkih. Med njimi je 18 oseb s kroničnimi obolenji umrlo, komisija pri ministrstvu za zdravje pa je v osmih primerih zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskav. Obravnavanih je bilo tudi 13 prijav resnih neželenih dogodkov, kjer je bila potrebna hospitalizacija. V 12 primerih je komisija ugotovila, da povezava s cepljenjem ni bila verjetna. V enem primeru pa je bila povezava ocenjena kot možna, šlo je za manjšo možgansko kap, ki bi lahko bila posledica bolezni žilja ali bolezni srca ali cepljenja, navaja NIJZ v poročilu.

Po cepljenju s cepivom Moderne - doslej je bilo s tem cepivom v Sloveniji opravljenih vsaj 176.000 cepljenj - je o neželenih učinkih poročalo 444 oseb. V registru cepljenja so prejeli tudi 14 prijav z resnimi neželenimi učinki, pri treh starejših osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti. Pri prvi osebi povezava s cepljenjem ni verjetna, je ugotovila komisija, ki je preiskovala primer, ostala dva primera sta še v fazi preiskave. Prav tako je po cepljenju z Moderno v enem primeru prišlo do kolapsa, povezava s cepljenjem je možna. Ostali primeri so še v preiskavi.

S cepivom AstraZenece je bilo doslej po podatkih NIJZ v Sloveniji opravljenih več kot 316.500 cepljenj, prejeli so poročila o stranskih učinkih 3039 oseb. Prejeli so tudi 51 prijav z resnimi neželenimi dogodki. Pri sedmih osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju, pri prvi povezava s cepljenjem ni verjetna, ostali primeri so še v fazi preiskav.

Obravnavanih je bilo tudi 10 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija. V šestih primerih povezava s cepljenjem ni bila verjetna, v enem primeru je prišlo do alergične reakcije, pri čemer je komisija ugotovila, da je povezava s cepljenjem verjetna. Povezava s cepljenjem je možna tudi v primerih parestezije in izgube moči v okončinah in pri dveh globokih venskih trombozah. Ostali primeri so še v fazi zbiranja podatkov.

S cepivom Johnson & Johnson je bilo doslej izvedenih najmanj 71.000 cepljenj, prejeli so poročila o neželenih učinkih od skupno 331 oseb. Med njimi so bile tri prijave z resnimi neželenimi učinki, pri eni osebi je prišlo do smrti zaradi tromboze v povezavi z nizko vrednostjo trombocitov. Komisija je ocenila, da je povezava s cepljenjem gotova.

Poleg tega so prejeli še dve prijavi neželenih dogodkov, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, šlo je za možgansko kap in vensko trombozo, a sta še v fazi zbiranja podatkov.

17.45 EU bo kupila do 200 milijonov odmerkov cepiva Novavax

Evropska komisija je danes odobrila pogodbo o nakupu cepiva proti covidu-19 farmacevtskega podjetja Novavax v zadnjem četrtletju tega leta in prihodnjih dveh letih. Pogodba predvideva nakup do 100 milijonov odmerkov cepiva in možnost nakupa dodatnih 100 milijonov odmerkov. To je sedma pogodba EU s farmacevtskimi podjetji. Cepivo Novavaxa mora sicer še odobriti Evropska agencija za zdravila (Ema). Cepivo je od februarja v procesu preverjanja Eme s ciljem odobritve njegove uporabe na evropskem trgu.

EU je doslej sklenila pogodbe o nakupu cepiva proti covidu-19 s podjetji BionTech-Pfizer, Moderna, AstraZeneca, Janssen Pharmaceutica NV, Sanofi-GSK in CureVac. Cepiva prvih štirih podjetij je Ema tudi že odobrila za uporabo v EU. Potekajo tudi pogovori o sklenitvi pogodbe s podjetjem Valneva.



16.45 Svetovna zdravstvena organizacija poziva k moratoriju na tretji odmerek cepiv

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poziva k moratoriju na poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19, saj številne revne države še vedno čakajo na prve odmerke. Več držav že uvaja tretji odmerek ali pa to načrtuje, do česar je generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus kritičen, poročajo tuje tiskovne agencije. »Države z višjimi prihodki so razdelile po 100 odmerkov na 100 prebivalcev,« je povedal Tedros. »Hkrati pa so države z nizkimi prihodki razdelili le po 1,5 odmerka na 100 ljudi, ker jim primanjkuje cepiv. Nujno potrebujemo preusmeritev, da bo več cepiva prišlo v države z nižjimi in ne višjimi prihodki,« je poudaril.

WHO se zato zavzema, da bi uvedli moratorij na poživitvene odmerke do najmanj konca septembra, dokler ne bo precepljenih najmanj deset odstotkov ljudi v vseh državah na svetu. V več državah so se že odločili za tretji, poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19, saj da imunost s časom upada in želijo s tem dodatno zaščititi svoje prebivalstvo. Med drugim so se za to odločili na Madžarskem in v Izraelu.

16.00 IMI različico delta potrdil v 97 odstotkih analiziranih vzorcev

Tudi na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) ljubljanske medicinske fakultete so v zadnji analizi različic novega koronavirusa, v katero je bilo vključenih 225 vzorcev s potrjeno okužbo, ugotovili, da močno prevladuje različica delta. Te je bilo v 97 odstotkih analiziranih vzorcev. Pri treh osebah so potrdili različico delta plus. Med vzorci, ki so bili odvzeti med 19. in 25. julijem in so pri njih potrdili okužbo z novim koronavirusom, je IMI pri štirih primerih potrdil različico alfa, 216 vzorcev je bilo različice delta. Skupaj so doslej različico delta potrdili pri 615 osebah. Genetsko različico delta plus so potrdili pri treh osebah iz osrednjeslovenske, goriške in zasavske regije, skupno do zdaj pri desetih osebah.

Sicer pa je bilo 63 odstotkov analiziranih vzorcev iz osrednjeslovenske regije, 13 odstotkov iz goriške regije, šest odstotkov iz posavske regije, pet odstotkov iz zasavske regije, štirje odstotki iz jugovzhodne regije, trije odstotki iz gorenjske regije, po dva odstotka iz primorsko-notranjske in savinjske regije in odstotek vzorcev iz obalno-kraške regije. Štirje vzorci so pripadali osebam, ki imajo stalno prebivališče v tujini.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pa je v sodelovanju s kliničnim inštitutom za specialno laboratorijsko diagnostiko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana med 18. in 25. julijem sekvenciral 161 vzorcev novega koronavirusa, različico delta so zaznali v 98,1 odstotka vzorcih.

14.25 Bolniki s covidom-19 v slovenskih bolnišnicah večinoma starejši, nekaj tudi cepljenih

Bolniki s covidom-19, ki so trenutno nameščeni v slovenskih bolnišnicah, so različnih starosti, večinoma gre za starejše ljudi. Najmlajši je star 29 let in najstarejši 87 let. Med njimi je tudi oseba, ki je polno cepljena proti covidu-19.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so imeli doslej po besedah Mateje Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja hospitalizirane skupno tri osebe, ki so kljub cepljenju proti covidu-19 zbolele za to boleznijo. V vseh teh primerih je šlo za blažji potek bolezni in osebe s pridruženimi boleznimi, ki vplivajo na imunski sistem.



»Trenutno je hospitalizirana ena oseba, ki je polno cepljena proti covidu-19, vendar so njene temeljne bolezni takšne, ki vplivajo na imunski sistem in s tem tudi na odgovor na cepljenje,« je danes povedala Logarjeva.

Pojasnila je, da je bila omenjena oseba cepljena proti covidu-19 aprila. Tudi pri preostalih dveh primerih je šlo za osebi z imunskimi pomanjkljivostmi. »Pri obeh je potekala bolezen bistveno blažje kot pri drugih bolnikih s podobno diagnozo, ki niso bili cepljeni,« je povedala.

Povprečno trajanje hospitalizacije bolnikov s covidom-19 je odvisno od tega, ali gre za zdravljenje na navadnem oddelku ali v enotah za intenzivno terapijo. »Večinoma hospitalizacija na navadnih oddelkih traja od sedem do devet dni, seveda je pa bistveno daljša, če gre za zdravljenje v enoti za intenzivno terapijo,« je pojasnila Logarjeva.

Bolniki s covidom-19 so v UKC Ljubljana nameščeni v prostorih klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter diagnostično-terapevtskega servisa. Trenutno jih je po najnovejših podatkih 21, od tega trije potrebujejo intenzivno terapijo.

Stari so od 29 do 87 let. »Na začetku so bili bolniki pretežno res samo starejši od 50 let, v zadnjega pol leta pa videvamo tudi mlajše od 40 let. Imeli smo tudi že 17-letno osebo, a ti primeri so redki,« je dejala Logarjeva.

V UKC Maribor imajo v zadnjem mesecu hospitaliziranih manj kot deset covidnih bolnikov na dan, trenutno osem, od tega pet v intenzivni negi. Nameščeni so v prostorih klinike za kirurgijo, na oddelku za nevrokirurgijo.

Njihova povprečna starost je med 60 in 65 leti – najmlajši bolnik je star 44 in najstarejši 78 let. Stanje bolnikov je stabilno. »Posebnih razlik v poteku bolezni zdaj, v primerjavi z bolniki v tretjem valu, ne ugotavljamo,« so za STA povedali v tem kliničnem centru.

Nihče izmed hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 v UKC Maribor ni bil predhodno cepljen proti tej bolezni in prav tako nihče ni predhodno že prebolel covida-19.

Podatki o številu bolnikov s covidom-19 v slovenskih bolnišnicah se sicer zaradi novih sprejemov in odpustov čez dan spreminjajo.

12.55 Slovenjgraška bolnišnica v ponedeljek na cepljenje vabi otroke nad 12 let starosti

Slovenjgraška bolnišnica vabi otroke in mladostnike, starejše od 12 let, da v ponedeljek med 14. in 16. uro pridejo na celjenje proti covidu-19 v ambulantne prostore otroškega oddelka. Za cepljenje se ni treba naročiti, prinesti pa je treba zdravstveno kartico, so danes sporočili iz bolnišnice.

Navedli so tudi, da covid-19 ni le bolezen odraslih, zbolijo tudi otroci in mladostniki. Akutna okužba pri otrocih poteka običajno v blažji obliki, hujši in življenje ogrožajoči pa so zapleti, ki jih poznamo pod imenom pediatrični večorganski vnetni sindrom.



Slovenjgraška bolnišnica in Zdravstveni dom Slovenj Gradec sta konec julija organizirala množično cepljenje brez naročanja in z možnostjo izbire cepiva, odzvalo se je 290 ljudi, med njimi je bilo tudi deset mlajših od 16 let.

V bolnišnici ugotavljajo, da je takšna strategija, kjer se prebivalci cepijo brez predhodne najave in z možnostjo izbire različnih vrst cepiv, zelo uspešna. Z visoko precepljenostjo bodo v regiji zagotovo imeli tudi manjše število hospitalizacij in s tem upajo na normalno delovanje oddelkov in enot bolnišnice v jesensko-zimskem obdobju. Kot je takrat napovedal direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre, bodo v tej smeri delovali tudi v prihodnje, s čimer bodo lahko dodatno skrajševali čakalne dobe.

12.25 V Avstriji v novo šolsko leto s sistemi zgodnjega opozarjanja na koronavirus

V Avstriji se bo novo šolsko leto začelo podobno, kot se je prejšnje končalo. Najprej bodo namreč imeli dvotedensko varnostno fazo, ko se bodo morali vsi šolarji testirati najmanj trikrat ter razen v razredih nositi maske. Kako bo kasneje, bo odvisno od specifične situacije, pri čemer bodo tveganje med drugim ocenjevali z analizo odpadnih voda.

S tem bodo ugotavljali, kako razširjen je novi koronavirus v določeni regiji. Če bo tveganje večje, bodo v šolah na območju odredili redna testiranja in obvezno uporabo mask, je danes po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA pojasnil avstrijski minister za šolstvo Heinz Fassmann.

Obsežna zapiranja šol in uvajanje izmenskega pouka v začetku septembra po besedah ministra preprosto ne pridejo več v poštev. Da ta scenarij ne bi postal neizbežen, bodo sprejeli vrsto drugih ukrepov. Prvi je sistem zgodnjega opozarjanja z analizami odpadnih voda – z njim lahko virus zaznajo že teden dni prej, kot bi ga zaznali z beleženjem potrjenih okužb – in drugi izvajanje rednih testov PCR na 300 izbranih šolah po vsej državi.

12.00 Iz Slovenije na Zelenortske otoke 150.000 odmerkov AstraZenece

Slovenija bo Zelenortskim otokom za namen humanitarne pomoči ob epidemiji covida-19 brezplačno namenila 150.000 odmerkov cepiva proizvajalca AstraZeneca, je na današnji dopisni seji odločila vlada. Do konca julija so sicer na Zelenortskih otokih potrdili 33.721 okužb in 298 smrti zaradi covida-19.

V otoški državici ob zahodni obali Afrike z okoli 550.000 prebivalci veljajo ukrepi nošenja mask in preventivni higienski ukrepi za zmanjševanje tveganja za širjenje novega koronavirusa, doseči pa želijo tudi čim višjo precepljenost. Cepijo s cepivi AstraZeneca in Pfizer/Biontech, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.



Kot so poudarili, Slovenija tudi med pandemijo uresničuje zavezanost k humanitarni pomoči. Obenem je v njenem interesu, da se čim več ljudi cepi in se s tem zagotovi večja kolektivna zaščita tudi zunaj nacionalnih meja, še posebej na območjih, ki so za Slovence turistično ali poslovno zanimive, med katera sodijo tudi Zelenortski otoki. Slovenija pri tem razpolaga s presežnimi količinami cepiv proti covidu-19, so še dodali.

Slovenija je cepivo AstraZenece pred tem že donirala tudi BiH in Egiptu, prvi 48.000 in drugemu 250.000 odmerkov.

11.25 Von der Leynova pozvala k odpravi omejitev potovanj državljanov EU v ZDA

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ZDA pozvala, naj čim prej odpravijo omejitve vstopa v državo za državljane Evropske unije, ki trenutno razen v primeru določenih izjem sploh ni mogoč. EU je namreč ZDA že junija umaknila s seznama držav s tovrstnimi omejitvami glede vstopa v Unijo.

»Vztrajamo, da morajo za prihode v obe smeri veljati primerljiva pravila,« je von der Leynova dejala v danes objavljenih izjavah za nemški RND. Kot je poudarila, sta namreč epidemiološki situaciji v obeh državah trenutno zelo podobni.

»To težavo moramo rešiti čim prej in smo v stiku s svojimi ameriškimi prijatelji,« je poudarila. »To se ne sme vleči mesece,« je še dodala v izjavi, ki jo povzema nemška tiskovna agencija DPA.

ZDA trenutno ne dovoljujejo vstopa državljanom večine držav EU oziroma tistih, ki so v območju schengna. Prepoved velja tudi za Veliko Britanijo, Indijo, Kitajsko, Brazilijo, Južno Afriko in Iran.

Ameriški državljani in tisti z dovoljenjem za delo in bivanje v ZDA lahko sicer nemoteno potujejo. Dovoljene so tudi nekatere druge izjeme, na primer za študente, novinarje, profesorje in poslovneže.

ZDA so pred kratkim v luči širjenja različice delta podaljšale obstoječe omejitve in iz Bele hiše so sporočili, da ne vedo, kdaj bodo odpravljene.

EU je po drugi strani ZDA že junija uvrstila na seznam držav, za katere predlaga odpravo omejitev za nenujna potovanja.

11.10 Iz Avstralije poročajo o smrti dvajsetletnika

V avstralski zvezni državi Novi Južni Wales danes poročajo o smrti vitalnega mladostnika za posledicami covida-19. Tega so označili kot najmlajšo žrtev. Dnevni prirast novih okužb se v Avstraliji giblje blizu najvišje ravni v zadnjih 16 mesecih, kljub temu da pet milijonov prebivalcev Sydneyja vstopa v šesti teden zaprtja javnega življenja.

Neimenovani dvajsetletnik ni imel predhodnih zdravstvenih težav, prav tako ni bil cepljen proti covidu-19. Zdravstveno stanje se mu je naglo poslabšalo, potem ko je poročal zgolj o milih simptomih, navajajo pristojni. Umrl je na svojem domu.

10.30 Ob 1587 testih potrjenih 139 novih okužb, delež pozitivnih testov 8,8-odstoten

V ponedeljek so opravili 1587 PCR-testov, med temi pa so okužbo na novi koronavirus potrdili pri 139 osebah. Delež pozitivnih testov je bil 8,8-odstoten, opravljenih je bilo tudi 18.736 hitrih antigenskih testov, navaja sledilnik za covid-19.

V državi se je znova povečalo število aktivnih primerov okužbe, teh je zdaj 1224. Ponovno zaznavamo povečanje povprečja novih primerov zadnjih sedmih dni; povečalo se je za 7,7 odstotka in znaša 108,4. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev se giblje pri številki 58, kar je 2,4-odstotno zvišanje.

Epidemične razmere v državi se slabšajo. Za primerjavo, 3. avgusta lani je bilo opravljenih 890 PCR-testov, od tega je bilo potrjenih zgolj devet okužb, delež pozitivnih testov je znašal 1,01 odstotka.



7.55 Biden zaradi krepitve pandemije covida-19 kritiziral republikanske politike

Ameriški predsednik Joe Biden je v torek kritiziral nekatere republikanske politike, ki zavračajo maske in ne prepričujejo svojih volivcev, naj se cepijo proti covidu-19. Po ZDA sicer spet uvajajo različne ukrepe za zajezitev pandemije, ki jo krepi različica novega koronavirusa delta.

Biden je na novinarski konferenci naznanil že sprejete ukrepe, kot je njegov ukaz o cepljenju vseh zveznih uslužbencev, ki jih v nasprotnem primeru čaka redno testiranje skupaj z drugimi varnostnimi ukrepi proti novemu koronavirusu. Spodbudil je zvezne države in lokalne skupnosti, naj ljudem namenijo po sto dolarjev spodbude za cepljenje, če ne pomaga nič drugega. Mesto New York je od petka znesek izplačalo že 11.000 ljudem.



Izrazil je podporo županu New Yorka Billu de Blasiu, ki je v torek naznanil, da bodo morali v mestu od 16. avgusta naprej uporabniki telovadnic, obiskovalci športnih in drugih prireditev ter restavracij imeti potrdilo o cepljenju. Mestne inšpekcije bodo začele to preverjati šele 13. septembra, da podjetjem omogočijo čas za prilagoditev na ukrep.

»Če nisi cepljen, potem na žalost ne boš mogel sodelovati pri številnih stvareh. Če želiš polno sodelovati v družbi, se boš pač moral cepiti,« je dejal De Blasio. Broadwayska gledališča so že sama naznanila, da bodo po odprtju jeseni od zaposlenih in obiskovalcev zahtevala potrdilo o cepljenju. Županov ukrep je zaskrbel restavracije, ki jih je strah nemirov in nasilja nezadovoljnih strank.

7.40 Ameriške zdravstvene oblasti začasno podaljšale moratorij na deložacije

Ameriški center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) je v torek za 60 dni podaljšal moratorij na deložacije, ki je bil sprejet med pandemijo covida-19 in se je iztekel v soboto. Vlada predsednika ZDA Josepha Bidna je bila pod velikim pritiskom, da podaljša moratorij, čeprav je vrhovno sodišče ZDA junija sklenilo, da ni zakonit.

Demokratska levica je bila ogorčena nad Bidnom, da ni niti poskusil podaljšati moratorija, čeprav več milijonom Američanom, ki so med pandemijo izgubili dohodke, grozi izgon iz stanovanj, ker ne morejo plačevati najemnin. Zvezni kongres je sicer za pomoč takim namenil 47 milijard dolarjev, vendar pa zvezne države in lokalne skupnosti sredstev ne črpajo.

Biden je bil v nerodnem položaju, saj so celo demokratski kongresniki pred kongresom aktivno protestirali proti vladi, ker ni podaljšala moratorija. Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi pa je po odločitvi CDC sporočila, da gre za veliko olajšanje.

Bidnova vlada je doslej trdila, da ima zvezane roke zaradi odločitve vrhovnega sodišča, ki je prepovedalo podaljšanje moratorija brez posebnega zakona. CDC se je zdaj znašel po svoje, vendar pa bo to najverjetneje spet predmet tožb lastnikov stanovanj.

Biden CDC ni ukazal, kaj naj dela, ampak ga je prosil, ali lahko najde način za podaljšanje, in CDC je sklenil, da ima pooblastila za podaljšanje moratorija za območja, ki so v širjenju novega koronavirusa huje prizadeta. To naj bi zajemalo 90 odstotkov ameriškega prebivalstva.

Biden je v torek tudi pozval države in lokalne skupnosti, naj izkoristijo 47 milijard dolarjev in plačajo najemnine lastnikom stanovanj.

7.10 Na igrah v Tokiu rekordno število okužb s koronavirusom

Organizatorji olimpijskih iger v Tokiu so danes poročali o 29 novih primerih okužbe z novim koronavirusom. To je od 1. julija najvišje število okužb, povezanih z igrami. Med na novo okuženimi so štirje športniki.

Skupno število okužb, povezanih z olimpijskimi igrami, ki so se na Japonskem začele 23. julija, se je tako povzpelo na 327.

V času iger so v japonski prestolnici razglašene izredne razmere, tekmovanja pa potekajo pred praznimi tribunami.

Organizatorji so doslej opravili že 500.000 testiranj na novi koronavirus, med pozitivnimi je bilo doslej 29 športnikov.

Štirje zadnji primeri so povezani z grško sinhrono plavalko. Karanteno so odredili celotni grški ekipi v tem športu, ta pa je že zapustila olimpijsko vas ter se preselila v poseben hotel.