V zadnjih letih od 12.000 do 15.000 intervencij na leto

V Sloveniji deluje natančno 1300 prostovoljnih gasilskih društev, ob njih pa poleg poklicnih gasilcev še 44 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev, ki se združujejo v 120 gasilskih zvez. Povprečno zadnja leta posredujejo pri 12.000 do 15.000 primerih na leto. Kot so povedali v Gasilski zvezi Slovenije, se številke v 30 letih samostojnosti Slovenije niso veliko spremenile. V letu osamosvojitve 1991 je bilo namreč v Sloveniji skupaj sicer 1454 društev, od tega pa 172 industrijskih.

Kot je razvidno iz teh podatkov, so v treh desetletjih z gasilskega zemljevida večinoma izginila zadnja, medtem ko se običajna prostovoljna društva na novo ustanavljajo, v primerih, ko se razdelijo na dva iz prejšnjega večjega.

Je pa v 30 letih samostojne države znatno zraslo število prostovoljnih gasilcev. Teh je bilo leta 1991 še 108.279, danes pa kar 164.888, med katerimi jih je nekaj deset v društvih tudi zaposlenih. Poklicni gasilci pa so zaposleni tudi v gasilskih zavodih – brigadah, ki se povezujejo v Združenje slovenskih poklicnih gasilcev. Teh je danes okoli 850, medtem ko je bilo leta 1991 poklicnih gasilcev 679. Veliko zanimanja za gasilstvo je tudi med mladino, saj pionirji in mladinci štejejo skoraj četrtino vsega članstva. Otroci se sicer lahko v dejavnosti vključijo z dopolnjenim šestim letom starosti.

Veliko prostovoljnih gasilcev je svojemu poslanstvu zvestih že vseh 30 let samostojne države. Po podatkih gasilske zveze je takih kar 44.693, kar predstavlja 27 odstotkov vsega članstva. Natančnih podatkov o tem, kolikokrat so slovenski gasilci v treh desetletjih morali pomagati pri požarih in drugih nesrečah, sicer nimajo zbranih, v povprečju pa zadnja leta posredujejo pri od 12.000 do 15.000 primerih na leto.

Intervencije uspešne tudi med vojno

Sicer pa so tudi gasilci v času osamosvojitvene vojne junija 1991 odigrali svojo vlogo. Gasilske organizacije so se 27. junija 1991 vključile v različne oblike odpora proti tedanji jugoslovanski armadi in začele priprave na hitre in učinkovite intervencije.
Gasilska zveza Slovenije je takrat zagotovila sodelovanje z republiškim štabom za civilno zaščito in Rdečim križem. Člani takratnega poveljstva so zagotovili medsebojno povezanost, tako da je bilo lažje spremljati gasilske aktivnosti po občinah in zagotoviti medsebojno izmenjavo obvestil ter usmeritev, sprejetih v sodelovanju s civilno zaščito.

Gasilske organizacije po občinah so v sodelovanju z občinskimi štabi civilne zaščite izvajale intervencije v požarih, pri čemer so bila gašenja in reševanja na območjih bojev še posebej nevarna in težavna. Številni operativni gasilci – posebej vodstveni kader, pa tudi vozniki in strojniki – so bili razporejeni v enote teritorialne obrambe, kar je vplivalo na operativno sposobnost posameznih gasilskih enot. Prav tako so se takrat srečevali s pomanjkanjem gasilske tehnike, zaščitnih in gasilnih sredstev ter radijskih zvez.

Veliko gasilskih domov je bilo zasedenih s pripadniki teritorialne obrambe ter z njihovo opremo, še posebej pereče pa je bilo pomanjkanje podatkov o zaporah cest – barikadah, ki so ovirale hitre prihode na intervencije. Kljub številnim težavam pa so bile njihove intervencije med vojno uspešne, se spominjajo na gasilski zvezi.