V spomin na mrtve množični obiski pokopališč in polaganje vencev

Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, so številni tradicionalno obiskali grobove umrlih svojcev in prijateljev ter v njihov spomin položili vence in prižgali sveče.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob današnjem dnevu spomina na mrtve v spremstvu državne delegacije položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam ob ljubljanskem Kongresnem trgu. Polaganje venca so pospremile salve garde Slovenske vojske, zvok trobil policijskega orkestra in kvartet pevcev.

Pirc Musar so pri polaganju venca na osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve spremljali podpredsednica DZ Meira Hot, predsednik državnega sveta Marko Lotrič in zunanja ministrica Tanja Fajon.

»Verjamem, da je ta spomenik tisti, ki nas lahko približa k spravi, namreč to je spomenik vsem žrtvam vojn in povojnih pobojev,« je ob robu slovesnosti v izjavi za medije pojasnila Pirc Musar.

Prepričana je, da je Slovenija na dobri poti do sprave, ki je sicer »intimna stvar«. »Vsak pri sebi bo moral razmisliti kdaj, kako in zakaj se je treba spraviti, ampak verjamem, da bomo Slovenci tudi to zmogli,« je dejala Pirc Musar.

Osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vseh vojn, ki so prizadele slovenski narod, k spravi in edinosti ob Kongresnem trgu kliče od julija 2016, od leta 2018 pa je ceremonial polaganja venca k spomeniku sprave tudi del programa vseh uradnih obiskov visokih tujih državnikov ter osrednji kraj polaganja vencev ob 1. novembru.

Po državi pa se je na današnji praznik zvrstilo več komemoracij in polaganj vencev. Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ljubljana je na Svetem Urhu priredila žalno slovesnost s polaganjem cvetja, kjer je zbrane nagovoril prvi predsednik republike Milan Kučan.

V Mariboru pa je med drugim potekala žalna slovesnost pri partizanskem grobišču na pokopališču Pobrežje. Udeležil se je je tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je položil venca na grobišče padlim v 1. svetovni vojni in grobišče sovjetskih ujetnikov.

Praznik spominjanja na mrtve, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji ohranil podobno vlogo in način obeleževanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991.

Dan spomina na mrtve temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih, s katerim Cerkev opozarja, da so poleg javno razglašenih svetnikov svetništvo skozi čas dosegli tudi drugi ljudje, ki pa so ostali neimenovani. Dan pozneje, 2. novembra, na dan vernih duš, pa se spominja vseh vernih rajnih. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev.