V SDS o obisku kot nedopustnem političnem pritisku

Akt o svobodi medijev, ki ga je tudi na podlagi dogajanja v Sloveniji predlagala evropska komisija, bo medije zaščitil, vendar to ni čarobna paličica, mediji morajo tudi sami zvišati standarde glede lastništva in financiranja ter tudi kakovosti vsebin, je poudarila podpredsednica evropske komisije Věra Jourová na obisku v Sloveniji, kjer se je sestala s predstavniki vseh treh vej oblasti in zato bila deležna tudi opazk SDS.

Zaradi njenega sestanka s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom je evropska poslanka in podpredsednica SDS Romana Tomc pisala predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen ter navedla, da bi njen obisk lahko predstavljal nedpusten politični pritisk, a je evropska komisarka večkrat med svojim obiskom poudarila, da so govorili predvsem o vprašanjih varstva načela pravne države in učinkovanja evropskega prava. Razprave, ki jih ima tudi na ustavnih sodiščih v drugih državah članicah, pa označila za pogosto akademske, a zelo pomembne za njeno delo. O noveli zakona o RTV Slovenija pa po njenih zagotovoilih niso spregovorili niti besede. »To bi bilo tudi v nasprotju z mojo moralno integriteto in prepričanji, da morajo biti sodišča absolutno neodvisna,« je dejala Věra Jourová in ponovno izrazila zadovoljstvo, da je vprašanje financiranja Slovenske tiskovne komisije (STA) rešeno, a je hkrati nakazala, da spremlja tudi stanje na poročju slovenskih tiskanih medijev.

O tem, predvsem pa o aktu o svobodi medijev in tudi sovražnem govoru, sta bolj na splošno govorili tudi z ministrico za kulturo Asto Vrečko. »Kot smo že dejali pred časom, iščemo medresorske rešitve, da bi medijem pomagali v času energetske krize,« je dejala ministrica za kulturo in dodala, da so bili do določenih ukrepov že upravičeni.

Jourová je dodala, da sta govorili predvsem o načinih financiranja iz javnih sredstev, a da evropska komisija sama nikoli ne financira medijev neposredno, ampak prek različnih organizacij, da to ne bi vplivalo na njihovo poročanje.

Da so neodvisni mediji ključni branik proti dezinformacijam, pa sta že pred tem podpredsednica evropske komisije Věra Jourová in predsednica republike Nataša Pirc Musar opozorili na okrogli mizi skupaj z ukrajinskim veleposlanikom Andrijem Taranom, na kateri so opisovali načrtno širjenje ruske propagande že vse od aneksacije Krima pred devetimi leti. Ta je po opozorilih predsednice republike, ki veliko sprememb pričakuje z uvedbo akta o svobodi medijev, vse bolj pristna tudi v Moldaviji in na območju Zahodnega Balkana, Kitajska in Rusija pa poskušata zapolniti prazen prostor v državah globalnega juga. »Russa Today je odprla izpostavo v Beogradu. Veste, kdo je njihov glavni oglaševalec? To je skupina Wagner, ki novači plačane vojake v državah Zahodnega Balkana,« je opozorila.

Na vprašanje, kako se lotiti dezinformacij v državah članicah, ki jih širijo tudi politične stranke, je predsednica republika odgovorila, da so za to zelo odgovorni mediji, a da zaznava tudi premalo zavedanja, kako bodo predstavljali vsebine. Sama meni, da je morda nastopil čas, ko bi morali prepovedati lastništvo v medijih strankam in strankarskim funkcionarjem.

Ministrica za kulturo je na vprašanje o tem dejala, da v sklopu priprav nove medijske zakonodaje na ministrstvu proučujejo različne možnosti, o konkretnih zakonskih spremembah pa še ne more govoriti.