V Račah zaradi glifosata iz Albaugha nič več raka kot drugje

Prebivalci občine Rače – Fram niso dobili težko pričakovanega odgovora, ali je raka zaradi delovanja tovarne glifosata Albaugh TKI v njihovem kraju več kot drugje v Sloveniji. Raziskava, ki jo je opravil onkološki inštitut Ljubljana, je pokazala, da je v Podravski regiji z izjemo Kidričevega tveganje za raka celo manjše od slovenskega povprečja. Povezave med obolevanjem za rakom pri prebivalcih raške občine in glifosatom pa raziskava ni obravnavala.



Število novih primerov raka v Podravski regiji, kakor tudi na Dravskem polju, se zadnjih 30 let povečuje, a to je značilno tudi za vso preostalo Slovenijo in razviti svet, glavni vzrok pa so posledice staranja prebivalstva. Najpogostejše vrste raka v Podravski regiji (rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak dojk, rak prostate) so enake kot pri prebivalcih celotne Slovenije, predstavljajo več kot polovico vseh rakov, je ugotovitev raziskave, ki sta jo vodja nacionalnega registra raka pri onkološkem inštitutu Vesna Zadnik in glavna raziskovalka Sonja Tomšič predstavili vodstvu občine, predstavnikom ekološke iniciative Rače in vodstvu podjetja Albaugh TKI. Na onkološkem inštitutu so vanjo vključili podatke iz nacionalnega registra raka o vseh obolelih za to boleznijo v obdobju 1985-2014.



Na 40 območjih Dravskega polja raziskovalci niso ugotovili povečanega tveganja za nastanek nobene od vrst raka, ki so jih vključili v študijo. Izjema je naselje Kidričevo, kjer so ugotovili statistično značilno večje tveganje za nastanek pljučnega raka v primerjavi s Podravsko regijo v obdobju 2005–2014. Prav tako v nobenem od 40 območij na Dravskem polju, tudi občini Rače – Fram, kjer deluje tovarna glifosata Albaugh TKI, raziskava ni ugotovila kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika, kot je denimo proizvodnja glifosata.

Vzrokov za raka na Dravskem polju v raziskavi, ki jo je onkološki inštitut opravil na pobudo Ekološke iniciative Rače, financirala (okoli deset tisoč evrov) pa jo je s strani podjetja Albaugh TKI pooblaščena odvetniška pisarna Vesne Gorjup Zupančič, niso ugotavljali. »Razvoj raka je posledica številnih različnih dejavnikov, tako nevarnostnih kot varovalnih, ki vplivajo na posameznika tekom več desetletij,« so na onkološkem inštitutu zapisali v povzetku rezultatov.

Bolj so se poglobili v pojavnost ne-Hodgkinovega limfoma, ki ga dokazano povzroča dolgotrajna izpostavljenost glifosatu. V Kaliforniji več pacientov, ki so zboleli za to sicer redko vrsto raka, toži Monsanto, ki proizvaja pripravek roundup z aktivno snovjo glifosat, da jim je prikril to zdravstveno tveganje. Tudi pri nas se je v 30-letnem obdobju zgodil precejšen porast tega raka, a ne le v Račah – kjer je bilo v zadnjih 30 letih zabeleženih osem primerov –, temveč po vsej državi. »Vzroka tega porasta žal ne poznamo,« je povedala Sonja Tomšič.



Aleksander Zidanšek iz ekološke iniciative Rače je bil z rezultati zadovoljen, poudaril pa je, da je stanje treba ohranjati ob nadaljnjih umestitvah drugih objektov – Magne, letališča Maribor v primeru širitve in Albaugha v primeru povečanja proizvodnje na tem območju v prostor. Vodstvo Albaugha je vprašal, kdaj nameravajo zapreti krog tehnološke odpadne vode, ki jo odvajajo na komunalno biološko čistilno napravo občine Rače - Fram, in onesnažuje potok Žabnik. Za ekološko iniciativo Rače je problematična tudi Albaughova sežigalnica. Poleg tega je Zidanšek opozoril na kopico drugih ekoloških problemov na Dravskem polju, zlasti jame z zakopanimi odpadki, ki bi jih država morala sanirati.

Eden od treh direktorjev Albaugha Douglas Kaye, ki je prišel na predstavitev, je odgovoril, da v podjetju ne načrtujejo povečanja količine odpadkov za sežig, njihov  cilj je, da bi sežigali le lastne. Sežigalnico vsako leto posodobijo, v nekaj mesecih bodo podatki o njenem delovanju na voljo na spletni strani podjetja. Za odpadne vode pa bodo do prihodnjega leta vpeljali sistem zaprte zanke. Glede vloge za šestkratno povečanje proizvodnje glifosata, ki jo je podjetje vložilo na Arso, ni še nič novega. Če jo bo Arso zavrnil, bo to vplivalo na zaposlene v podjetju, je dejal Kaye.



Občinski svetnik Sebastijan Soršak je podvomil v rezultate, ker je raziskavo plačal Albaugh, in obžaloval, da onkološki inštitut ni opravil analize domnevno večjega pojavljanja raka pri zaposlenih v osnovni šoli Rače, kjer je za rakom zbolelo 22 zaposlenih. Zaskrbljenost prebivalcev Rač zaradi te črne statistike je bila pravzaprav izhodišče pobude za izvedbe raziskave onkološkega inštituta.

Vesna Zadnik je zagotovila, da podjetje ni vplivalo na raziskavo, glede druge pripombe pa pojasnila, da bi bilo takšno študijo mogoče opraviti, a ne zgolj na podlagi podatkov iz registra raka, saj v njem zbolelih ne vodijo po poklicu. Potrebovali bi osebne podatke za daljše časovno obdobje vseh zaposlenih na šoli in tudi njihovo soglasje.

Ob tem je Zadnikova izpostavila, da je rak epidemija, ki je zajela ves svet, ne le Slovenijo. Pri tretjinoi smrti pri nas je vzrok rak. Letno je 15.000 novih primerov raka, s to diagnozo živi okoli 100.000 prebivalcev. Med otroci, ki so bili rojeni danes, bosta za rakom zbolela vsak drugi deček in vsaka tretja deklica. »Kot družba moramo temu pogledati v oči in se na to pripraviti.«

Branko Ledinek, župan občine Rače – Fram, pa je dejal, da če podvomimo v rezultate raziskave onkološkega inštituta, lahko podvomimo v vse. Ostaja pa še veliko neodgovorjenih vprašanj, se je strinjal. Po mnenju Lucije Perharič, toksikologinje z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, bi bilo smiselno izmeriti izpostavljenost glifosatu zlasti pri profesionalnih uporabnikih tega herbicida: zaposlenih v kmetijstvu, pri upravljavcih cest in železnic, kjer se uporabi največ glifosata. A tudi pri teh bi odgovor o morebitni pojavnosti raka zaradi glifosata dobili šele v daljšem časovnem obdobju.

Na onkološkem inštitutu prebivalcem Podravske regije svetujejo zmanjševanje izpostavljenosti vsem trenutno znanim dejavnikom tveganja za raka, tako tistim, povezanim z življenjskim slogom, kakor poklicnim in okoljskim. V prihodnosti pa priporočajo podobno raziskavo o bremenu raka.