V prvih urah med stotimi testiranimi en okuženi

Ljubljana – Pred dvorano Kodeljevo v Ljubljani, kjer poteka organizirano hitro testiranje na novi koronavirus, sta se danes dopoldne vili dve na videz neskončni vrsti čakajočih. V prvi – zanjo se je testiranje začelo ob deseti uri – so stali zaposleni iz šol s posebnimi potrebami, kjer bodo jutri začeli pouk, pa tudi nekaj otrok s posebnimi potrebami, katerih starši so se odločili, da bodo omogočili pouk svojim otrokom le, če niso okuženi. V drugi vrsti so čakali Ljubljančani, ki so se odločili za hitri test. Za te se je začelo testiranje ob enajstih, a so prišli pred dvorano Kodeljevo nekateri že veliko prej.

Testiranje je potekalo brez prerivanja, nekoliko zmede je nastalo le ob enajstih, ko ni bilo jasno, ali bodo najprej testirali vse učitelje ali bodo hkrati z njimi mogoč vstop v dvorano tudi drugim Ljubljančanom. Odločili so se za zadnje, tako da so po enajsti uri vstopali izmenično čakajoči iz obeh vrst.



Testiranje poteka na šestih deloviščih, kjer testirani najprej izpolni vprašalnik, nato mu medicinska sestra odvzame bris. »Priprave smo začeli zjutraj ob štirih,« je povedal Uroš Zafošnik, diplomirani zdravstvenik in magister socialnega dela, vodja testiranja v Zdravstvenem domu Ljubljana, ki je organiziral množično testiranje v dvorani Kodeljevo. »Vsako delovišče opravi od 30 do 40 testiranj na uro, vsa skupaj torej od 200 do 250 testiranj na uro. V prvih dveh urah in pol smo med stotimi testiranimi imeli enega okuženega, bil je asimptomatski,« je povedal Zafošnik. Izjemno veseli so zaradi množičnega odziva, saj prihajajo na testiranje na videz zdravi ljudje, ki so morda okuženi, a so brez znakov. »Zelo pomembno je, da vsakega takega ulovimo, da je zatem doma in tako okužbe ne širi naprej,« je povedal Zafošnik.

Zakaj testiranje?

Ramiz Zahirović je prišel na testiranje, ker se je vrnil 30. decembra, torej pred prazniki, iz Bosne v Slovenijo, na meji so mu odredili desetdnevno karanteno. »Želim v službo, a potrebujem zato negativni test. Če bi se vrnil iz Bosne po praznikih, bi me testirali že na meji, tako pa sem prišel sem,« je pojasnil, zakaj je prišel na testiranje.

Andreja, ki je ravno tako čakala v vrsti, ima dva otroka, ki sta bila morda v tveganem stiku z osebo, ki je bila morda v stiku z okuženim otrokom. »Za vsak primer sem prišla preverit, ali sem morda asimptomatsko okužena,« je povedala.



Melita, ravno tako čakajoča Ljubljančanka, ne voha več, okus še ima. Zaposlena je v UKC Ljubljana. »Za vsak primer sem prišla, čeprav še nimam vseh znakov,« je povedala. 78-letni Anton iz Ljubljane je ves čas v samoizolaciji, da se ne bi okužil, in nima nobenih znakov. Tudi v stiku ni bil z nikomer. »Kljub temu sem prišel na testiranje, saj je brezplačno, da vidim, kako je.«

24-letna Janja živi s staršema, ki sta stara čez 65 let in imata tudi pridružene bolezni. Čeprav je ves čas z njima, jo je vseeno strah: »Epidemija me je zelo prestrašila. Z nikomer se nisem družila čez praznike, bila sem s staršema. A me je kljub temu strah, da bi bila slučajno okužena in bi okužila svoja starša. Zdelo se mi je, da je lepa priložnost, ker je testiranje brezplačno, in sem prišla.«

Učitelji se veselijo vrnitve v šole

Učitelji, ki so prišli iz zavodov za otroke s posebnimi potrebami, se veselijo, da bodo lahko šli jutri ponovno v službo. »Za večino otrok, staršev in učiteljev bo to praznik. Lani smo bili od desetih mesecev, ko naj bi bil pouk, pet mesecev doma. Po drugi strani pa bo jutri vse kot 18. maja, ko smo ravno tako po daljši prekinitvi šli v šole. V razredih otroci ne bodo nosili mask, v skupnih prostorih pa jih morajo. Večina otrok z motnjami v duševnem razvoju se je na maske lepo privadila, nekateri pa jih ne prenesejo,« je povedal Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca.

Anja Ponikvar, pomočnica ravnateljice zavoda za slepe in slabovidne Iris, pe je dejala, da za njihove otroke v posebnem programu v začetku zelo težko. »Vsaka sprememba je zanje zelo stresna,« je povedala.